Preskoči na glavno vsebino

Hot, hot day... razmišljanje

Ljudje smo že od nekdaj znani po tem, da se pravzaprav prav radi pritožujemo. Danes nas moti, zakaj je tako vroče. Potem spet nekaj dni dežuje in nas moti, zakaj neprestano dežuje. Potem nas spet moti, zakaj je mrzlo in zakaj je kar naprej sneg. Zakaj ni malenkost bolj toplo ali malo manj vroče. Jah, značilno za človeško vrsto je - da se pritožuje nad vremenom. Recimo sedaj - vroče je vroče, prevroče in prevroče. :)

Čeprav je vsem kristalno jasno, da ga ne moremo spremeniti, da je vreme ena od stvari, ki je ni mogoče kupiti in  si jo prilagoditi, še kar naprej jamramo. Takšni pač smo. Da se včasih enostavno ne moremo sprijazniti, da na določene stvari enostavno pač nimamo vpliva.

Zadnjih nekaj avgustovskih dni je peklensko vroče. Stopinje okrog 35 nas nikakor ne pustijo hladne, še posebej tiste, ki nas je rado mrzlo. :) Se pač zgodi. Osebno imam rada tople dni - ne vroče. In kadar ponoči zaradi vročine ne morem spati, se tudi jaz pritožujem. Jah, takšna pač sem. :) Zadnjih nekaj dni resnično bolj slabo spim. Naveličana sem stalnega brnenja ventilatorja, ki pravzaprav bolj malo pomaga. In potem še komarji in ostala nepotrebna golazen. Jah, tudi jaz se zdaj že pritožujem. :)

Po drugi strani pa je še vedno uradno poletje in avgust je poletni mesec. Ponavadi se je zgodilo to, da je bilo avgusta že precej hladneje in je kar precej deževalo. Počasi bo tukaj že september in jesen. Dnevi ne bodo več tako vroči, bodo pa jesenski. In tudi v jesenskem času si moramo najti nekaj dobrega in lepega. Kot v poletnem. Torej prednost tega sončnega in vročega tedna je definitivno ta, da nam je vroče, da se naužijemo sonca za naslednjih nekaj bolj hladnejših mesecev, da se po mili voli namočimo v vodi in da uživamo poletje. Kajti še prehitro se bo poslovilo.

Poletje se počasi poslavlja in še dobro, da iztiska zadnje močne sončne žarke, da nas nasiti sonca in lepega vremena. :)



EllaTheAngel

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …