Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na september, 2012

Misli dneva 20/9-12

Kdor te ne išče, te ne pogreša.  Kdor te ne pogreša, te nima rad.  Usoda odloči, kdo vstopi v tvoje življenje, ampak ti odločaš kdo ostane v njem.  Resnica boli le 1x, laž boli vsakokrat.  Zato ceni tiste, ki te cenijo  in ne dajaj prednost tistim za katere si le možnost...
***

***
I've learned that sometimes,  all you have to say is: "fuck it",  and just live. 
***

***
Never explain yourself. Your friends don't need it and your enemies won't believe it. 
***

***
Od nekih stvari se nikada ne oporaviš.  Jedostavno ih, samo preživiš. 
***

***
You never really stop loving someone.  You just learn to live without them.
***
EllaTheAngel




Nekaj novejšega, spisanega pred časom...

Mama
Mama, življenje si mi dala,  vso ljubezen si mi dala. 
Mama,  s ponosom si me pokazala vsemu svetu,  me vpeljala v to življenje sveto. 





Mama, morda sem ti res premalo pokazala, a mojemu življenju si smisel dajala. 

Mama, ko zdaj tukaj sama ob tvojem grobu stojim, s solzami v očeh si te nazaj v svojem življenju želim.


EllaTheAngel

Še nekaj iz zaprašenih arhivov...

Upanje umre zadnje
Upanje umre zadnje,  a kaj to pomaga ti,  ko srce še naprej boli,  po njegovi ljubezni hrepeni,  si od vsega najbolj njega želi.


Upanje umre zadnje,  a kaj to pomaga ti,  ko vsepovsod iščeš njegove oči,  njegove tople in nežne dlani,  ko iščeš srečo, ki je več ni,  ko le srce te boli. 


Upanje umre zadnje, a kaj to pomaga ti,  če njega ob tebi več ni,  če še zadnje upanje ti je vzel,  s teboj vezi ne bo več želel, odšel je daleč proč,  upanje s seboj vzel je v noč. 
Upanje umre zadnje..  ... in mislim, da mojemu upanju prišel je čas za slovo...
EllaTheAngel

Zaprašeni arhivi...

Ojej, saj ne morem verjeti... včasih res ni dobro, da se vržeš v premišljevanje o preteklosti, v branje starih zaprašenih dnevnikov... verjetno z razlogom - da ne brišeš prahu s preteklosti... Po drugi strani pa, se spomniš na določene stvari, dogodke, dejstva, za katere si mislil, da jih ne boš pozabil, da te bodo nekaj naučili za vse življenje... In potem, ko ostanejo nekje zbledeli spomini, nam zaprašeni dnevniki pravzaprav obudijo nekatere spomine... In mogoče je prav tako... 


Že pred leti, ko je bilo moje srce zlomljeno, sem si obljubila, da ne bom nikoli več nikogar ljubila. In že takrat ko so se dogajale čudne stvari, mi je moja "intuicija" (če je to bilo to) govorila že vnaprej kaj bo. Sem čutila vnaprej, a sem se z rokami tako trdno oprijemala svojih iluzij in domišljije... da je na koncu še bolj bolelo... In tudi takrat je bilo mnogo spraševanj, nič odgovorov, veliko bolečine in še več solza.... Ne vem zakaj, že vnaprej sem vedela kaj bo... Aja, tudi tam je bila l…