Preskoči na glavno vsebino

Pozitiva v vsakem dnevu

V življenju je potrebno gledati na vse pozitivno.
Potrebno je znati v vsakem dnevu najti nekaj lepega, nekaj kar nas nasmeje, nekaj kar nam polepša dan.
Lansko leto sem svoje pozitivne trenutke zbirala v škatlici, v katero sem potem metala listke s pozitivnimi dejanji, trenutki veselja in sreče... Karkoli mi je polepšalo dan. 
Potem sem od zelo dobre prijateljice dobila malo beležko in utrnila se mi je ideja.
Ni potrebno več zbirati malih listkov, ampak imam to beležko vedno s seboj.
In tako vanjo beležim svoje pozitivne misli, dogodke, trenutke, ko se nasmejem in mi polepšajo dan.
In potem, ko se čez čas ozreš nazaj... vidiš da res ni vse popolno, 
ampak življenje nam ponuja fenomenalne momente, ki se nam vtisnejo v spomin, ki nam polepšajo dneve. Poskusimo v vsakem dnevu najti nekaj, kar ga nam polepša, 
ne prepustimo se zgolj slabim stvarem, najdimo dobre stvari in se prepustimo. 
Morda ni vsak dan dober, ampak je v vsakem dnevu nekaj dobrega. 
Potrebno je samo to, da opazimo. 



Komentarji

  1. Se strinjam se da je potrebno biti pozitiven in razmišljati optimistično, ceniti vsak lep trenutek, vsako lepo besedo... in res je dobra ideja, da si to zapišemo, ker včasih nam pač ne uspe biti pozitiven in nas premagajo mračne misli, takrat tole res res pride prav, da preberemo kakšno lepo misel, ki nam jo je kdo naklonil, lepa dejanja, ki smo jih bili deležni. Podpiram, res super ideja ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Mislim, da bi nam vsem to prišlo prav.. .iz tega razloga sem se odločila da to počnem tudi jaz. :) Da vedno najdemo nekaj pozitivnega.

    OdgovoriIzbriši
  3. Se strinjam :) js sem neki casa tud to delala, nevem zakaj sem nekje vmes prenehala...

    OdgovoriIzbriši
  4. Latisha, moraš ponovno začeti. Pridejo dnevi, ko pozabljaš dobre stvari in takrat ti kaj takega pomaga :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …