Preskoči na glavno vsebino

Moji kratki zapiski o predavanju Sanele Banović

Če niste slučajno gledali celega predavanja Sanele Banović, ki sem ga objavila v prejšnjem blogu, vam na kratko ponujam v branje svoje zapiske. To ni njeno predavanje, to so samo moji kratki zapiski, kot sem njeno predavanje razumela jaz. 
  • vsak človek rabi psihoterapevta, da "balancira" svoje skrbi, misli
  • pomembno je biti srečen zdaj, ta trenutek in ne "ko bom dosegel to, ko bom naredil to,.."
  • "skrbite" za to, kako nekoga razveseliti, osrečiti; razmišljajte o tem, kako pripravite palačinke za ljubljene ljudi, ob koncu dneva zmasirate noge svojemu partnerju, ... 
  • če nekaj želimo, potem lahko to tudi storimo
  • moramo poslušati sami sebe, kaj mi dejansko želimo
  • ko nekaj osvojimo, se nehamo truditi - pa vendar se moramo dejansko truditi še naprej
  • ne postavljajte služb in vsega ostalega pred družino, partnerje, prijatelje. Službe pridejo in gredo, pravi ljudje ostajajo s tabo skozi vse to. 
  • ljudje se pogosto vprašajo "zakaj so ljudje takšni z menoj?" Se pa nikoli ne vprašajo, kakšni so bili oni do drugih, da so se ti ljudje začeli do njih obnašati drugače. Vidijo samo spremembe drugih. 
  • pomembna je pozitivna psihologija - to je ključ do sreče
  • umetnost dobrih odnosov so dogovori, ki se jih seveda dogovorjene strani tudi držijo
  • ljudje moramo biti sami sebi pomembni, zato da smo lahko tudi srečni
  • slovenščina ima edina dvojino - "midva se ljubiva" - in to je nekaj najlepšega
  • psihološka klet - vse ima svoje meje in ni neskončna 
  • pomembno je imeti rad sam sebe in postaviti svoje meje / če greš čez svoje meje lahko pride do depresije, anksioznosti, tesnobe... 
  • ne opravičuj stvari, ki niso dobre zate, kajti potem ne moreš narediti spremembe / če stvari opravičiš, ne želiš sprememb. 
  • imeti se rad pomeni, kaj si mi dejansko želimo in to tudi storimo - zase in za svojo srečo, dobro počutje / pozitivni klepet namesto jamranja / sprehodi/ ...
  • medsebojni odnosi so pomembni, ampak pomembni so kvalitetni odnosi, pozitivni odnosi, v dogovoru, ki se ga držimo
  • pazite na svoje besede, dajajte lepe besede
  • izpolnjujte si majhne želje, npr. želite na koncert in si to tudi omogočite
  • vsi ljudje se skozi življenje spreminjamo 
  • za več pozitivnih hormonov, da bomo bolj srečni, produktivni, se ljubite, crkljajte, sexajte, objemajte, poljubljajte... 
  • 7 objemov na dan je namesto 1 tablete antidepresivov 
  • Harvardska raziskava je potrdila, da ljudje, ki si skozi celo leto izpolnjujejo želje, živijo do 15 let dlje
  • izpolnjujte svoje želje in želje partnerja (npr. prineseš mu sladico, ki si jo želi) 
  • povišan to zmanjša hormone sreče
  • naravni izbor dobrih hormonov so: objemi, socialno druženje, telesna aktivnost, seks, komunikacija
  • partner partnerja lahko privede do višine, lahko pa tudi do globine / sami sebe ne smemo izgubiti - kaj je všeč nam!
  • dan začeti pozitivno
  • dajte življenju leta!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…