Preskoči na glavno vsebino

Misliti pozitivno... ampak kako?

Svetovni splet, televizija, revije, knjige, predavanja... tisoč možnosti, tisoč priložnosti - prav vsi nas z vseh strani bombardirajo, da moramo v življenju misliti pozitivno, ostati optimisti, uživati življenje. Oh, bere se res tako preprosto, ampak - a je res tako preprosto? V bistvu, kako misliti pozitivno, npr. posebej v kakšnih težkih časih, ko se nam podira svet, ko razmišljamo tisoč in eno stvar, morda pa samo eno - kako preživeti?

Moram priznati, da se sama zadnje čase veliko ukvarjam s tem. Berem knjige o osebni rasti. Udeležujem in predvsem spremljam predavanja, na katerih bi lahko dobila kakšne informacije, ki bi mi tudi koristile. Spremljam razne youtube portale in videje, ki se dotikajo omenjene tematike. In še bi lahko naštevala. 

Včasih sem rada povedala "pameten" odgovor, ko sem bila slabe volje, depresivna, ko mi je šlo vse narobe, pa sem dobila preprost nasvet od koga: misli pozitivno. In moj odgovor je bil: "Lahko tebi to povedati in pametovati, ko nisi na mojem mestu." Pravzaprav tole drži. Vendar pa ne glede na vse, kar se nam zgodi v življenju, smo sami odgovorni, kako mislimo o situaciji, dogodku in kako na to tudi odreagiramo. 

Zbrala in združila sem nekaj meni najljubših stvari, kako ohraniti pozitivnost ali pa se samo spraviti v boljšo voljo. 

  • Ne misliti na preteklost in ne prihodnost, kadar to res ni potrebno. Bodi v tem trenutku zdaj, ki se dogaja. Tukaj lahko narediš spremembo - samo zdaj, ne v preteklosti in ne v prihodnosti.
  • Odpustiti ostalim, zaradi sebe in svojega dobrega počutja in svojega notranjega miru. Tako se ne bomo vedno znova vrteli v začaranem krogu premišljevanja o nečem, nekom, ... 
  • Kadar vam nekaj v sedanjosti ni všeč, imate tri možnosti: 1) umaknete se iz položaja 2) spremenite nastali položaj 3) ga povsem sprejmete. Takrat tudi sprejmete odgovornost za svoje življenje, vendar morate izbrati eno od teh treh možnosti - takoj.  Takrat tudi sprejmete posledice, brez izgovorov in brez negativnosti. 
  • Smeh je 1/2 zdravja, zato si zavrtite kakšno humoristično oddajo, na youtoubu poiščite zabavne posnetke in se od srca nasmejte. Kdor se smeje, je srečen. 
  • Preživite čas z najdražjimi in družino. Skupaj, brez telefonov, računalnikov in televizije. Bodite fizično in psihično prisotni. Pogovarjajte se. Poslušajte se. Zabavajte se. 
  • Osreči nas tudi kava ali čokolada. Ali sladica. Ali peka. Počnite tisto, kar vas osrečuje. 
  • Glasba in ples nam dokazano izboljšujeta razpoloženje. Doma si izberite glasbo, ki vam je všeč, ki je pozitivna in ki vas "dvigne," spravi v boljše razpoloženje. In potem še zaplešite zraven. Vživite se in se počutite bolje. 
  • Mislite na vse lepe dogodke, ki so se vam že zgodili v življenju. Na druženje z dragimi ljudmi, na dogodke, situacije, ki so vam izvabile nasmeh na obraz. Zaprite oči, dihajte in si ji ponovno vizualizirajte z vsem podrobnostmi. Občutite, kako ste se počutili takrat. Sprostite se. 
  • Meditacija in joga pomagata umirjati misli, čeprav je sprva morda videti težje. Lahko na spletu poiščete kakšne posnetke joge ali vodene meditacije in preprosto začnete. Da zaposlite misli, telo in da greste v akcijo. Sprva bo morda težko, sčasoma bo lažje. 
  • Gibanje in šport sta tista, ki prav tako sproščata hormone sreče. Pa naj bo to sprehod v naravi (narava je vsekakor tista, ki spočije oči in nas sprosti), tekanje na tekalni stezi, ples, fitnes, tek v naravi oz. gibanje, ki vas spravi v boljšo voljo. Gibanje je namreč naravni antidepresiv. Ni potrebno, da ure in ure preživite v telovadnici, odtečete maraton - gre za čas, da se sprostite in posvetite sebi, svojim mislim, da pustite težave, ki vas pestijo tam, kamor sodijo, v pretekli čas. 
  • Hormoni sreče se sproščajo tudi pri ljubezni in sexu. Imejte se radi, namesto da se sovražite. In ljubite se. 
  • Pišite, ko želite nekomu nekaj povedati, se zaupati, pa nimate nikogar v bližini. Ni nujno , da gre za dnevnik, v katerega pišete vsak dan znova, lahko gre samo za list papirja v nekih momentih. Za dušo. 
  • Bodite hvaležni za vse, kar imate: zdravje, prijatelje, družino, službo, računalnik, elektriko, vodo, hrano, .... nič v življenju ni samoumevno, bodite hvaležni. 
  • Razmišljajte kako presenetiti ali osrečiti nekoga drugega - naravnamo se, da mislimo pozitivno. 
  • Izpolnjujte si male želje. Npr. če želite na neki koncert, tudi pojdite. Pomembno je, da se razveseljujemo. 
  • Pogosto se vprašajte, kaj si vi želite in to tudi storite. 
  • Kvalitetni in pozitivni medsebojni odnosi temeljijo na dogovorih, ki se jih držita obe strani. Medsebojni odnosi osrečujejo, če so kvalitetni. Držite se dogovorov! 
  • Objemite se. Čimvečkrat. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…