Preskoči na glavno vsebino

Ne čakaj na vikend

Kot sem že tolikokrat ugotovila v svojem življenju… Vse se zgodi z razlogom. Tudi v primeru, če nas »najde« kakšna knjiga. Vse se zgodi ob pravem času in prinaša nam pravo znanje, ki ga potrebujemo za naprej. Tako sem čisto po »naključju« pred nekaj tedni naletela na knjigo pisateljice Maje Golob, ki je lansko leto izdala knjigo z naslovom Ne čakaj na vikend. Naslov se mi je zdel več kot primeren, da knjigo poiščem v knjižnici in vidim, če mi ustreza. Ko sem za knjigo brskala med knjižničnim gradivom, sem ugotovila, da je knjiga že izposojena in da je nekaj bralcev še v čakalni vrsti. Res? Tako dobra je ta knjiga? In tako sem bila prepričana, da se jo splača počakati in prebrati.




Po nekaj tednih dobim obvestilo, da me zgoraj omenjena knjiga čaka v knjižnici. Skoraj sem že pozabila na rezervacijo. Vendar dobro, da nisem oz. da me je sporočilo spomnilo na to, ker je to ena najboljših knjig, ki sem jih prebrala v zadnjem času. Preprosta, motivacijska, skoraj vsak se lahko najde v napisanem, postavlja ti vprašanja, brska po tvoji preteklosti, da spet najdeš strast in ozavestiš nekatere stvari, za katere nisi morda niti vedela več, kako globoko si jih zrinila v podzavest. Vsekakor se ti med brskanjem pojavlja v mislih in glavi marsikaj, za kar si mislil, da že dolgo spi… tam nekje.

Vsaj tako se je pričelo dogajati meni med branjem te čudovite knjige. Spet so na dan privreli tisti občutki, tiste želje iz otroštva in plani za prihodnost. Kot da čutiš, da ti nekaj manjka, neka neuresničena tleča želja globoko v srcu, za katero sem mislila, da je že dogorela. Pa vendar se potem spomniš, prebudiš vse to v sebi in… si spet zaželiš tisto, ob čemer srce čuti tisti nemir, hrepenenje, ščemenje.

Moj namen ni, da knjigo prepišem, obnovim. Moj namen je, da si knjigo, v kolikor menite, da bi vam bila morda všeč, izposodite ali kupite sami. Bom pa iz same knjige prepisala nekaj misli, idej, stavkov, vprašanj, odstavkov, ki so v meni prebudili neke misli, ideje, razmišljanja, ki mi niso dali miru.

®      Ustvari si življenje, ki ga zaslužiš! To je tvoje življenje, tvoj čas, tvoja igra – ne čakaj na vikend! Vzemi življenje v svoje roke zdaj!
®      O čem si sanjala kot deklica, kot najstnica? O čem sanjaš danes?
®      Naj bo življenje še tako dobro ali slabo, ostati moraš zvesta sebi in se osredotočati na tisto, kar si v resnici želiš.
®      Čez dvajset let boš bolj obžalovala vse tisto, česar nisi naredila, kot tisto, kar si. Zato odveži vrvi. Odpluj iz varnega pristanišča. Ujemi močan veter v jadra. Raziskuj. Sanjaj. Odkrivaj. – Mark Twain –
®      Kaj bi naredila, če te ne bi bilo strah?
®      Vsak človek se z razlogom znajde na tvoji poti. Morda razlog sprva ni očiten, prej ali slej pa se vse razjasni.
®      Na koncu bo vse v redu. Če še ni v redu, še ni konec.
®      Lahko načrtuješ popoln piknik, toda na vreme ne moreš vplivati. – Andre Lauren Benjamin –
®      Vse se zgodi z razlogom. Ko se zgodi, včasih boli in ima te, da bi pobegnil. Toda, ko se čez čas ozreš nazaj, ugotoviš, da se je zgodilo z razlogom. Da je bila izkušnja potrebna za tvojo osebno rast, za premik naprej. Zato sprejmi vse, kar ti življenje ponuja. V vsaki situaciji in v vsakem človeku išči dobro.
®      Iz tvojih ranljivih točk bo prišla tvoja moč. – Sigmund Freud –
®      Kjerkoli že si in ne glede na to, koliko let imaš, le misel stran od tega si, da spremeniš svoje življenje. – Wayne W. Dyer –
®      Zakaj si moja prijateljica?
®      Pri prijateljstvu ne gre za to, koga najdlje poznaš. Gre za to, kdo je prišel in ostal ob tebi. – neznani avtor –
®      Drži, nekateri ljudje vstopijo v naša življenja in za vedno postijo sled. Nekateri pridejo in ostanejo za vedno, drugi odidejo, ko ni več kaj povedati. So pa taki, ki na različnih postajah vstopajo in izstopajo na naši življenjski vlak, ki nas pelje proti zadnjemu cilju. Vedno pridejo ob pravem času in s pravim sporočilom. Vse jih potrebujemo, ker nam odpirajo srce in od vsakega od njih se lahko kaj naučimo.
®      Prijateljstvo je nekaj posebnega, redek dar, ki ga moraš varovati. Nežno je kot milni mehurček in dragoceno kot diamant.
®      Bodite hvaležni za vse, kar imate.
®      O čem sanjaš, kaj si želiš, kateri cilj bi rada dosegla?
®      Ne boj se delati napak. Bodi hvaležna za vsa nova spoznanja.

Če vas je tole vsaj malo pritegnilo, je čas, da vzamete knjigo v roke in ji namenite pozornost. Definitivno se splača in vam ne bo žal. Vredna vsake minute branja. In če jo preberete ali pa ste jo morda že prebrali, želim imeti vaše povratne informacije. J


Več o knjigi si lahko preberete na necakajnavikend.si.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…