Po dolgem času sem se danes slišala z eno izmed srednješolskih prijateljic. Lahko rečem, da je kratki klepet obudil moje spomine na čase srednje šole, čeprav se je vse začelo dogajati že prej in se je končalo mnogo kasneje... ampak bistvo tega, kar mi je povedalo, pa se je odvijalo nekako najbolj intenzivno za časa srednje šole... Kaj se je takrat najbolj intenzivno dogajalo v mojem življenju? Kaj sem takrat največ počela? Pisala. Pesmi, zgodbe... Vse kar me je močno dušilo, sem zlila na papir. No, v modernejših časih bi lahko rekla, da bi "stipkala na računalnik." :) Kot Carrie Bradshaw. Jap, vedno sem si želela biti pisateljica. Hja, pa sem se spet ujela v zanko razmišljanja o tem... :) V bistvu je bilo tako, da se je v zadnjem času v mojem življenju zgodilo ogromno bolečih stvari. In res je, da ničesar nisem dala ven, na papir, tipkovnico - karkoli - da bi me v duši manj dušilo, da bi mi bilo lažje... In o tem sem razmišljala že prej... Neko...
*** Life doesn't get easier, you just get stronger! ***