Preskoči na glavno vsebino

Razmišljanje 28/4-12

Po dolgem času sem se danes slišala z eno izmed srednješolskih prijateljic. 
Lahko rečem, da je kratki klepet obudil moje spomine na čase srednje šole, čeprav se je vse začelo dogajati že  prej in se je končalo mnogo kasneje... ampak bistvo tega, kar mi je povedalo, pa se je odvijalo nekako najbolj intenzivno za časa srednje šole... Kaj se je takrat najbolj intenzivno dogajalo v mojem življenju? Kaj sem takrat največ počela? 

Pisala. 
Pesmi, zgodbe... Vse kar me je močno dušilo, sem zlila na papir. No, v modernejših časih bi lahko rekla, da bi "stipkala na računalnik." :) Kot Carrie Bradshaw. Jap, vedno sem si želela biti pisateljica. Hja, pa sem se spet ujela v zanko razmišljanja o tem... :) 

V bistvu je bilo tako, da se je v zadnjem času v mojem življenju zgodilo ogromno bolečih stvari. In res je, da ničesar nisem dala ven, na papir, tipkovnico - karkoli - da bi me v duši manj dušilo, da bi mi bilo lažje... In o tem sem razmišljala že prej... Nekoč sem za take stvari "mučila" svoje dnevnike - za izpovedovanje,da mi je bilo lažje...In pred nekaj dnevi mi je počilo in sem se spomnila besed druge prijateljice - da naj pišem, ko me boli... In res... pred dnevi sem spet začela pisati izpovedovanja svoje duše, moje bolečine, ki že dolgo časa leži na prsih in priznam, lažje mi je bilo. Veliko lažje in ni bilo potrebno vsakih par ur nekomu težiti z mojo bolečino... Hvala ti za nasvet, prijateljica...

A naj se vrnem k temu, kar se je zgodilo danes... Res je, da me je prijateljica iz srednje šole opomnila na nekaj, kar mi je že od nekdaj vlivalo pogum, moč... v tem sem nekoč bila dobra, učitelji in profesorji so me vedno hvalili... In spomnim se dni, ko sem cele zadnje platnice zvezkov popisala s svojimi izpovedmi... 

Mogoče je čas, da začnem spet svoji duši dati prostost... Da bo poletela med mojimi mislimi in mi dala svobodo v sebi, ki si jo tako zelo želim... 

Hvala vam, da ste me opomnile, kar sem jaz že skoraj pozabila...

Kdo ve, mogoče pa bom nekoč nova Carrie Bradshaw... ;) 

EllaTheAngel

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …