Preskoči na glavno vsebino

Smeti

Včeraj sem po dolgem času se spet odpravila na sprehod. Daljši sprehod. Bilo je ravno pravo vreme - sonce, brez megle, rahel veter. Čudoviti dan. Pa sem si rekla... zakaj pa ne. Obula copate, na glavo dala kapuco in glasbo v ušesa. Pa smo šli. 

In ko sem se tako sprehajala ob cesti, sem opazila razne stvari. Najbolj me je zmotilo to, da sem na vsakih nekaj korakov ob cesti in v jarkih ob cesti našla prazno škatlico cigaret, pločevinke piva, plastično embalažo... A ni bila pri nas organizirana vse slovenska čistilna akcija pobiranja smeti? A ljudem nikoli ne bo ostalo v glavi, da sami onesnažujejo okolje? 

Je res tako težko npr. prazno škatlico cigaret obdržati v avtu in jo doma vrči v smeti? Ali pločevinko piva? Karkoli drugega? Mene so že kot otroka učili, da stvari ne mečem kar vsepovsod. Za smeti so namenjeni koši, kontejnerji itd. Če npr. spijem vodo iz plastične steklenice, ko sem v avtu (ponavadi pijem iz Equa stekleničke za večkratno uporabo, ampak če že nanese, da sem žejna, si pač nabavim vodo v plastični steklenički), stekleničko vržem v smeti doma. Saj v avtu ne zaseda veliko mesta. 



Torej res ne razumem, zakaj ljudje ne storijo nekaj zase, za naravo in smeti kar mečejo iz avtov. Najbolj zanimivi pripetljaj, ki se mi je zgodil pred kratkim - sem se peljala po cesti za nekim avtom, ko je voznik kar na lepem iz avta vrgel tleč ogorek cigarete. Saj ne, da  pravijo, da ni najbolj varno kaditi med vožnjo itd. Amapak ta tleč ogorek je priletel glih na avto, s katerim sem se vozila. Vsi vemo, kaj se zgodi. Bila sem jezna. Čisto preveč. Kaj res nima nihče več bontona, olike? 

Še vedno sem včasih preveč idealistična, optimistična in verjamem, da bo kdo to prebral in se morda zamislil tudi nad tem, zakaj dejansko obstajajo koši za smeti. 

EllaTheAngel

Komentarji

  1. O ja..tole gre pa tud meni na živce..ljudje čist povsod puščajo odpadke - velikokrat vidim v gozdu tud kakšne večje kosovne odpadke, medtem ko na te manjše naletim povsod..neodgovorno..pa ne vem, kako je nekdo lahko tako len, da pusti smeti, kjer se mu zljubi..Tud mene so že od malega učili, da moram odpadke vedno metat v koš in tega se tud držim, ker mi je res škoda narave..
    Pa tole metanje cigaretnih ogorkov iz avta..vsakič, ko nekdo pred mano to naredi, si želim, da bi lahko cigareto usmerila proti njegovem obrazu..

    OdgovoriIzbriši
  2. Osebno proti kadilcem nimam nič... imam pa proti npr. metanju škatlic in cigaretov iz avta. In lepo se mi zdi, Sanna, da nisem edina. :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel

Današnje razmišljanje...

Se pogosto zalotite, da razmišljate o prihodnosti? Kakšno prihodnost si predstavljate zase? Se razlikuje o željah po prihodnosti iz pred nekaj let nazaj? So cilji in želje drugačne? So drugačne prioritete? Imate sploh pričakovanja glede prihodnosti ali pa uživate vsak dan, pa ne mislite preveč na prihodnost?  Vir Zase lahko povem, da ogromno razmišljam glede prihodnosti. Kaj bo, kako bo, bo šlo? Kako se bo odvilo? Vem, da skrbi glede prihodnosti niso najboljše, vendar tu gre bolj za razmišljanje, neko pričakovanje prihodnosti.  Moje najlepše želje o prihodnosti segajo v čas desetletne punčke. Bilo je prvič, da sem videla morje. Krivec je bila šola, ker smo šli v šolo v naravi. Kljub zelo slabemu vremenu tistih pet dni sem se zaljubila. In ko sem prišla domov, sem si rekla, da bom nekoč živela na obali. Desetletna punčka in njene sanje.  Piran Sedaj sem definitivno prerasla tistih deset let, a nekatere sanje ostajajo iste. Obala je še vedno moja ljubezen, moja želja. ...

Tole pa čisto drži....

EllaTheAngel