Preskoči na glavno vsebino

Nekaj o malici/kosilu v službi

Že nekaj časa razmišljam o malici ali kosilu, ki ga zaužijemo v službi. Večina ljudi si med potjo nabavi kakšen sendvič ali dva, "skoči" na malico ali kosilo v bližnji lokal, si naroči dostavo malice... Nekaj pa nas je takšnih, ki si malice/kosila pripravljamo kar doma in naslednji dan vzamemo s seboj v službo. Zato poskusimo poseči po čim bolj zdravih stvareh.

Kako si čim bolj poenostaviti pripravo malico / kosilo za službo? 

1. Najprej si je potrebno nabaviti nekaj posod za prenos malice/kosila. Različne velikosti plastičnih posod in posode, ki se lahko s hrano pogrejejo v mikrovalovki. 



2. Doma je dobro imeti v zaprtih plastičnih posodah vedno nekaj očiščene, oprane in razrezane zelenjave - ki pride v poštev pri pripravljanju hrane. Pa naj si gre za solate ali juhe ali omak. 



3. Polnozrnati kruh, žemljice, polnovredne testenine in riž. Nam dajo občutek sitosti za dalj časa, zato jih je dobro imeti doma. 



4. Raznovrstno sadje. Najboljše je sezonsko ali tisto, ki ga imamo najraje. Če gre za kaj večjega - npr. lubenica, jo razrežemo in že pripravljeno spravimo v zaprto posodo.



5. Smoothiji, jogurti... 

 


Če imamo doma čimbolj zdrave sestavine za pripravo, ne bomo med malico skočili po "nekaj na hitro" ampak se bomo potrudili, da pojemo tisto, kar imamo s seboj. Škoda je hrano metati stran. Prav tako bomo na ta način pojedli manj sladkarij med obroki, saj bodo polnozrnate sestavine, sadje in zelenjava uravnavali nivo sladkorja v krvi, prav tako ne bomo tako utrujeni po malici/kosilu. 

Če si pripravljamo razne solate, poskusimo uvrstiti vanjo čim več različne zelenjave, prav tako v zelenjavne omake. Za "sladico" po malici/kosilu si vzamite s seboj suho ali sveže sadje, kakšen jogurt (npr. navadnega, vanj pa si narežete sveže sadje) ali smoothi. 

Pa veselo na delo. :) 


EllaTheAngel

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …