Preskoči na glavno vsebino

Iščimo pozitivne stvari

Ko imaš nekoliko časa in brskaš po spletu ... naletiš lahko na zelo zanimive stvari. 
In ta se mi je res zelo vtisnila v spomin. 
Ne vem, če ne bom tega poskusila. 


1. januarja izberete prazen kozarec. In potem na listke pišite kaj se vam je dobrega zgodilo do 31. decembra. 
Potrebno je najti nekaj dobrega v vsakem dnevu. 
In potem 31. decembra preberete vse lepo tistega leta.  :) 

Čudovita ideja, kaj pravite? 

Fokusirajmo se na dobro. 

EllaTheAngel

Komentarji

  1. Jaz imam za to dnevnik ;) En kozarec zame ne bi bil dovolj ;) Drugače pa kr luštna ideja

    OdgovoriIzbriši
  2. Deja, verjetno res. Bo potrebno razmisliti o tem. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Tole sem imela v načrtu za lansko leto - ampak sem pozabila izvajat :) Zdelo se mi je fajn, da bi potem na koncu vse prebrala..Sicer pa najbolj luštni dogodki v vsakem primeru ostanejo v spominu :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Tudi jaz vpisujem pozitivne stvari in dogodke v dnevnik :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Sanna - je pa letos ideja, da lahko narediš. Jaz letos to že počnem. Všeč. :)
    Kiki - super! ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…