Preskoči na glavno vsebino

Strnjeno razmišljanje

Zadnje čase imam občutek, da se vsi okrog mene trudijo, da dokažejo ljudem okrog sebe, kako zelo dobro jim gre v življenju. Da uživajo življenje in ga zajemajo s polno žlico. Da potujejo, da uživajo, se udeležujejo vseh dogodkov, da so pomembni sebi in drugim, da imajo denar in si lahko izpolnijo želje. 
Potem pa so tu druge plati, ki jih drugim ne pokažejo, ki jih tiščijo sami v sebi in obupujejo nad tem, saj ne vejo kako rešiti stvari. 
Okrog mene opažam veliko ljudi, ki kažejo, kako popolno je njihovo življenje, 
potem pa se ti kar naenkrat razkrijejo dejanska dejstva o njihovem življenju v vsej svojo bedi. 
Po mojem namreč večini ljudi, četudi imajo službe in neko majhno plačo, težko živijo. 
Da dejansko ne morejo z zasluženim denarjem živeti sami z vsemi izpolnjenimi željami. 
Da še vedno velik del njihovega preživetja temelji na tem, recimo da jih financirajo drugi. 
Večino stvari v njihovem življenju. 
Sama sem ena tistih, ki dejansko nekim bežnim znancem ne razlagam o svojem življenju. 
Ampak sama pa skrbim za vsak cent svojega preživetja. 
Včasih lažje, včasih težje... 
ampak vem... da si ne želim biti več breme drugim...

Preden sem stisnila "objavi", sem razmišljala, ali naj tole svoje strjeno razmišljanje sploh objavim....
Potem pa sem si rekla... da je to moj blog... 
"Objavi" in gremo naprej....



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…