Preskoči na glavno vsebino

Razmišljanje

Saj ne, da zadnjih nekaj dni ni bilo pestrih, polnih dogajanja... seveda so bili. Ampak kljub temu se večkrat spet znajdem v začaranem krogu razmišljanja brez konca, analiziranja in mogoče brezglavega premišljevanja, kako bi lahko bilo drugače. Pa ni v moji moči nečesa spremeniti... In zdaj sem spet v nekem takem obdobju, času ali nekaj takega, ko razmišljam o stvareh, ki jih ne morem spremeniti. 

Dogodki, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih, so mi popolnoma spremenili življenje. In spremenili so mene. Zelo. Nisem več tisto, kar sem bila prej. In morda zato sedaj z določenimi osebami zazeva še večji prepad, za katerega mislim, da dobiva vse večje razsežnosti in nas vse bolj razlikuje. Tokrat nimam več volje, da bi se trudila. Če pokličem in nekdo ne dvigne telefona, še manj pokliče nazaj... mislim, da pove več kot preveč o njegovem obnašanju, njegovi zrelosti. In to od človeka, ki je več kot enkrat starejši od mene? Včasih ne razumem teh otroških iger. Dovolj imam tega, da vedno oproščam, vedno razumem in sem vedno jaz tista, ki popustim. Ampak zdaj več ne... zdaj so drugačni časi, druga jaz, drugo razmišljanje.



Želim si, da bi se spremenilo vsaj malo... zaradi dobrih starih časov in zaradi nje... Ampak ne gre... Očitno je to to. 

Še dobro, da me občasno razvedrijo dobre stvari, da neham vsaj za nekaj časa premišljevati o vsem tem, kar me duši. Izlet na morje. Sprehod. Klepet. Kava. Forum. Blog. 



EllaTheAngel

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …