Saj ne, da zadnjih nekaj dni ni bilo pestrih, polnih dogajanja... seveda so bili. Ampak kljub temu se večkrat spet znajdem v začaranem krogu razmišljanja brez konca, analiziranja in mogoče brezglavega premišljevanja, kako bi lahko bilo drugače. Pa ni v moji moči nečesa spremeniti... In zdaj sem spet v nekem takem obdobju, času ali nekaj takega, ko razmišljam o stvareh, ki jih ne morem spremeniti.
Dogodki, ki so se zgodili v zadnjih dveh letih, so mi popolnoma spremenili življenje. In spremenili so mene. Zelo. Nisem več tisto, kar sem bila prej. In morda zato sedaj z določenimi osebami zazeva še večji prepad, za katerega mislim, da dobiva vse večje razsežnosti in nas vse bolj razlikuje. Tokrat nimam več volje, da bi se trudila. Če pokličem in nekdo ne dvigne telefona, še manj pokliče nazaj... mislim, da pove več kot preveč o njegovem obnašanju, njegovi zrelosti. In to od človeka, ki je več kot enkrat starejši od mene? Včasih ne razumem teh otroških iger. Dovolj imam tega, da vedno oproščam, vedno razumem in sem vedno jaz tista, ki popustim. Ampak zdaj več ne... zdaj so drugačni časi, druga jaz, drugo razmišljanje.
Želim si, da bi se spremenilo vsaj malo... zaradi dobrih starih časov in zaradi nje... Ampak ne gre... Očitno je to to.
Še dobro, da me občasno razvedrijo dobre stvari, da neham vsaj za nekaj časa premišljevati o vsem tem, kar me duši. Izlet na morje. Sprehod. Klepet. Kava. Forum. Blog.
EllaTheAngel
Komentarji
Objavite komentar