Preskoči na glavno vsebino

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 

Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...

In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse: 
  • za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;
  • za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; 
  • za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; 
  • za družabno igro, ki jo igramo z družino in prijatelji; 
  • za dežne kaplje, ki sperejo nesnago z zraka; 
  • za sluh, da lahko slišimo glasbo in poslušamo prijatelje, družino; 
  • za spanec, po katerem smo spet polni energije; 
  • za hrano, da nismo lačni,... 
Bodimo nazaj hvaležni, da bo naše življenje še bolj pozitivno. Zvečer, predem gremo spat, si v mislih naštejmo vse dobre stvari, ki so se nam zgodile tisti dan in za katere smo lahko hvaležni. Zahvalite se za to, občutite hvaležnost in bodimo ponovno iskreno hvaležni za vse, kar imamo. 

Komentarji

  1. Jap, hvaležna za 'samoumevne' stvari kot je svež zrak, čista voda, svinčnik, vsak dan posebej. Za ljudi pa sploh. Neprecenljivo no. Si tudi na vsake tok zapišem v en zvezek :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Moram priznati, da pred leti res nisem razmišljala preveč v tej smeri, zadnja obdobja pa na vse to gledam povsem drugače.
      Hvaležna za spomine. Hvaležna za družino in prijatelje, ki me imajo radi. Hvaležna za zdravje. Hvaležna za hrano, da nisem lačna. Za avto, ki me uspešno pripelje od ene do druge točke. Za računalnik, da lahko napišem kakšen blog post, ki mi leži na duši in sem v kontaktu s prijatelji. Seveda tudi za elektriko, ker mi le ta omogoči skupaj z internetom, da to tudi storim Za vodo, da se lahko vsak dan umijem in jo spijem, ko sem žejna. Za prijatelje, ki me sredi dneva vprašajo kako sem. Nič ni samoumevno. Čisto nič. In moram reči, da vse večkrat se opomnim in čisto zase napišem, za kaj vse sem hvaležna v zadnjem času.
      Hvaležna tudi tebi Arya, da bereš moj blog. :)

      Izbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Avgust, prosim bodi dober do mene, okej?

Nič več za dodati. :) 
EllaTheAngel

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…