Preskoči na glavno vsebino

Razmišljanje o kilogramih

K temu razmišljanju me je vzpodbudilo današnje oblačenje.

Vstaneš, izbereš obleko, ki jo boš oblekla in se oblečeš. In potem... opaziš spremembo. Spet. Hlače, ki so mi bile prej prav, so zdaj veliko prevelike. In še pas, ki si si ga že zmanjšala, je spet postal nekoliko prevelik. Hmmm... gremo na tehtnico... Spet 2 kilograma manj.

Naj najprej na kratko opišem zakaj in kako je prišlo do tega. Pred dobrimi tremi meseci sem iz zdravstvenih razlogov  iz jedilnika črtala ves sladkor, razen agavin sirup občasno za kakšno slajšo kavico, zdaj pa ga skoraj nič več ne rabim. Črtala sem tudi vse stvari iz bele moke, bele testenine, bel riž... Posegala sem po rjavem rižu, pirini moki (sama si celo pečem kruh) in polnozrnatih testeninah. In kilogrami so kar šli dol. In dol. V zadnjih dobrih treh mesecih okrog 10 kg. Moram povedati, da mi ta prehrana ustreza in veliko bolje se počutim.

Nekoč sem imela kakšen kilogram preveč - to je tisto, ko ti kaj "visi" čez rob hlač in si strašno nesrečen zaradi tega. Sedaj, zgleda, da bom morala zamenjati garderobo. In nikoli nisem "znala" hujšati. Zdaj vidim, da se z bolj zdravo izbiro prehrane da narediti ogromno. Sploh ne razmišljaš o tem, in glej ga zlomka, kje si.

Kaj pa vi mislite o tem?

EllaTheAngel

Komentarji

  1. Jaz mislim, da imaš železno voljo! Res vsaka ti čast, da si spremenila način prehranjevanja in da se tega redno držiš.
    Pa čisto se strinjam glede tega - z zdravim prehranjevanjem izgubiš nekoliko kg in jih potem tudi ne pridobiš nazaj, ker so izgubljeni na pravi način.

    OdgovoriIzbriši
  2. Sanna, včasih si želim kakšno kilo več. Na pravem mestu, kak sem jih mela prej. ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Sama sem sicer bila na ločevalni dieti dvakrat, ampak če bi se odločala ponovno, bi se raje odločila za zdrav način življena. Dobro, sem se pa vsaj naučila dosti o hrani in tudi bolj spoznala sebe. Hočem reči, hvala bogu, da so še na svetu take punce, ki ne dietirajo pa vseeno vidijo spremembe. Dobiš aplavz in objem z moje strani :)
    Kakšen kilogram več na pravem mestu? Šla dol dve košarici ... Vem o čem govoriš. Ampak to je očitno cena izgubljenih 25 kilogramov :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Deja, vse čestitke, kapo dol pred tabo. :) Za kakšen kilogram na pravem mestu pa se res ne bi prepirala. Res ne.... ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …