Preskoči na glavno vsebino

Atopijski dermatitis


V današnjem svetu, v današnjem življenju, je vse manj srečnežev, ki živijo takšno življenje, kot si ga želijo živeti otroci in odrasli ljudje, ki imajo težave z atopičnim dermatitisom. Bolezen ne moreš kar preboleti kot gripo ali kaj podobnega. Ponavadi te ljudi spremlja bolezen skozi celo življenje, čeprav se pogosto začne pojavljati že v zelo ranem otroštvu. In poglejte si mene - jaz sem ena tistih, ki se že 17 let bolj ali manj uspešno spopada z njim. Včasih so boljša obdobja, včasih pa znajo biti resnično huda obdobja, katerih ne privoščim nikomur. Ko si ne moreš pomagati, ko tudi zdravniki včasih več ne vejo, kako ti oljašati nenormalne muke. 
Pred časom sem za en slovenski portal napisala članek o atopijskem dermatitisu - tako na splošno, da vas ne posiljujem z vsemi ostalimi podrobnostmi, samo da vas seznanim, če vas zanima. 
Kaj je atopijski dermatitis
V kopici različnih boleznih, ki so dandanes vse bolj pogoste, se pojavlja tudi atopični dermatitis. Število otrok z atopičnim dermatitisom stalno narašča in ocenjuje se, da je najbolj pogosta obolelost v severozahodni Evropi in Ameriki, s tem, da je obolelost v sredozemskih državah manjša. Pri številnih posameznikih se bolezen zavleče še čez puberteto, pri nekaterih pa se sčasoma preseli s kože na dihalne poti in se namesto atopičnega dermatitisa razvijeta astma in seneni nahod. Ampak kaj sploh je atopični dermatitis?
Atopični dermatitis je kožna bolezen, kronično in srbeče vnetje gornjih plasti kože. Največkrat se začne pojavljati že pri dojenčkih kot močno srbeči izpuščaji na licih, v sklepnih pregibih rok in nog, na vratu in tilniku, pri hujših oblikah tudi na področju trupa. Čez obdobje pubertete se lahko zavleče v dobo odraslosti. Opažajo se tudi sezonska poslabšanja, predvsem jeseni in spomladi. Za atopike je predvsem ugodno gorsko in morsko podnebje.
Postavljanje diagnoze atopičnega dermatitisa ni enostavno, saj ne obstaja test, ki bi lahko takoj in nedvoumno potrdil mnenje, da gre za to bolezen. Zdravniki postavijo diagnozo obolelosti za atopičnim dermatitisom na podlagi rdečice, krast, spraskanin, suhe kože. Poleg tega opravijo tudi krvne teste s katerimi merijo povišanost IgE – protiteles ter alergijske vbodne teste na notranjih straneh podlahti. Ti namreč pokažejo alergično reakcijo na določene alergene, katerih se je potem treba izogibati. Namreč povzročitelji izbruha ekcemov in rdečice so ponavadi alergeni. Pomembno pa je tudi posameznikovo psihično stanje. Strah in stres sproščata histamin, ki pa vnetje in srbenje samo še stopnjuje ter oslabi kožno obrambo.
Da bi ljudje z atopičnim dermatitisom lažje prenašali težave s kožo, ekcemi, neznosno srbečico, rdečico in krastami, zdravniki svetujejo različne ukrepe. Predpisujejo se antihistaminiki, ki zmanjšajo srbečico in s tem praskanje, izogibati se je potrebno morebitnim alergenom, uporabljati je potrebno izdelke za vlaženje kože, po kopanju je potrebno kožo izdatno navlažiti, po potrebi tudi večkrat tekom dneva, kopeli morajo biti kratkotrajne in z mlačno vodo…
V lekarnah se pojavljajo vedno novi izdelki, ki so namenjeni atopični koži in zato morda ni odveč s pomočjo spleta najti informacije, kjer posamezniki z atopičnim dermatitisom izmenjujejo mnenja o izdelkih, ki so jim prinesli izboljšanje in olajšali življenje.
Kadar pride obdobje, da koža atopika ponori, zna biti vse precej hudo. Koža peče, boli, srbi, žge... Ne moreš spati, boli te, kako se giblješ, oblačila, ki jih nosiš znajo povzročiti nemalo bolečin. Ni lahko, se pa nekako preživi. Mora se. 
Želim vam, da ostanete zdravi, brez problemov!

EllaTheAngel


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…