World of EllaTheAngel

Ne šteje več let, kalorij, niti bivših ljubezni.  S pol duše ve, da se ne živi od včeraj in ne skrbi več za jutri.  Ta ženska zdaj živi po svoje!

Nekdo, ki te resnično ljubi, ne bo nikoli odnehal. Vedno bo našel razlog, da ostane.  Iztekel se je rok za obžalovanje... Življenje je prekratko, da bi pil slabo vino, jedel margarino in se družil z ljudmi, ki me omejujejo! V življenju nas nič ne zapusti,  dokler se ne naučimo lekcije, ki se je moramo naučiti. Ne trudim se več za vsako ceno navdušiti druge... Storim pa vse, da zadovoljim sebe... Rojena sem bila takrat, ko so drugi hoteli... Umrla bom takrat, ko bom morala... Vmes pa bom definitivno živela tako, kot hočem jaz! Spomin je edina priča, da si imel nekoga,  ki morda nikoli ni bil tvoj.

Sama sem še vedno kofetarica... ne glede na vse.  To imam definitivno po mami.  Vendar pa se zadnje čase želim malo zbrati in popiti kakšno skodelico manj kot prej.  Včasih sem znala popiti tudi šest ali več kav na dan. In zadnjič sem dobila kavo, S srčkom.  Jo je potrebno deliti. :) 

Spet med branjem knjige.  Tudi tole mi je izbrala moja dobra prijateljica.  Je rekla, da jo moram prebrati.  In imela je prav ...  Pravzaprav ona dobro ve, kaj izbere zame...  Čudovita knjiga... Priporočam... 

Na Facebooku se mi zdi, da zadnje čase obstaja prava manija slikanja sončnih zahodov.  Sama imam rada sončne zahode. Pa tudi sončne vzhode. Takrat ponavadi na poti v službo vidim najlepše sončne vzhode, ampak jih nimam priložnosti fotografirati.  Saj veste, jutro, gneča, pa mudi se ti... :)  Danes sem čisto po naključju naletela na noro lepe barve sončnega zahoda.  Morala sem zadevo ovekovečiti z eno fotko. Tako, za spomin.  In da ga delim z vami. 

Če ste na Facebooku, morate zagotovo spremljati Klub Vražjih Babnic.  Zakaj?  Ker imajo enostavno prave stvari.  Da se zamislite, da se nasmejete... in da preprosto ugotovite nekatere najpomembnejše stvari, če do njih seveda še niste prišli...  Ena zadnjih njihovih objav... in čisto resničnih, ki mi je tudi zelo všeč.  In se je tudi poskušam čim bolj držati.... 

Večkrat se "najdem" da pregledujem stran www.pozitivnemisli.com .  Tukaj vedno najdem neke pozitivne misli, ki me spet uspejo "dvigniti," ko nisem najboljše volje.  Vedno me razvedrijo, dajo misliti, nekako najdeš se v njih... Ta spodnja pozitivna misel je spet ena tistih, ki velja...  Samo malo bolj bi se je morali zavedati....  Definitivno spletna stran, ki je vredna brskanja... 

Zaradi prisilnega poležavanja v postelji, ko konec koncev nisem več vedela kam naj se dam...  mi je kolegica prinesla v branje knjige. Prva dva dni sem itak več spala kot kaj drugo... Potem pa se mi je začelo rahlo dolgočasiti... a počitek je še vedno bil nujen... In sem vzela v roke knjigo...  Kot prvo sem izbrala knjigo z zanimivim naslovom Popolna sreča (Carly Phillips). O celotni knjigi še ne morem govoriti, ker je nisem prebrala še do konca,  lahko pa povem, da mi je postala zelo zanimiva in sem "čist notr padla." Priporočam, če radi berete. :) 

Ne vem kje bi sploh začela oz. na kakšen način naj bi sploh začela... Po glavi se mi podi tisoč in en stvar, ki bi jo rada povedala, pa ne vem, kako bi to strnila na kratko.  Nekaj časa je že minilo, odkar se je v mojem življenju zgodilo nekaj prelomnih stvari, ki so globoko v meni pustile neizbrisen in nikoli pozabljen pečat,  hkrati pa sem sem se zaradi njih spremenila bolj kod kdajkoli prej.  Vsaka šola draga, a moja je bila zelo draga... Če je bilo potrebno v mojem življenju vse to, kar se je zgodilo, da sem svoje življenje obrnila čisto drugače...je bila moja šolnina zelo zelo draga. Vsak rabi nekaj, da preživi težke ure, dneve, tedne, mesece in leta... Sama sem to svojo moč, da sem šla skozi vse to in da sem danes tukaj kjer sem, na nek način črpala od mojega angela tam zgoraj, ki pazi name in s pesmijo What doesn't kill me makes me stronger. In kot pravi še ena pesem: "...ko bom umrl in se spremenim v pepel, ne mi prosim jokat, živi in jaz bom ž...

V življenju je potrebno gledati na vse pozitivno. Potrebno je znati v vsakem dnevu najti nekaj lepega, nekaj kar nas nasmeje, nekaj kar nam polepša dan. Lansko leto sem svoje pozitivne trenutke zbirala v škatlici, v katero sem potem metala listke s pozitivnimi dejanji, trenutki veselja in sreče... Karkoli mi je polepšalo dan.  Potem sem od zelo dobre prijateljice dobila malo beležko in utrnila se mi je ideja. Ni potrebno več zbirati malih listkov, ampak imam to beležko vedno s seboj. In tako vanjo beležim svoje pozitivne misli, dogodke, trenutke, ko se nasmejem in mi polepšajo dan. In potem, ko se čez čas ozreš nazaj... vidiš da res ni vse popolno,  ampak življenje nam ponuja fenomenalne momente, ki se nam vtisnejo v spomin, ki nam polepšajo dneve. Poskusimo v vsakem dnevu najti nekaj, kar ga nam polepša,  ne prepustimo se zgolj slabim stvarem, najdimo dobre stvari in se prepustimo.  Morda ni vsak dan dober, ampak je v vsakem dnevu nekaj dobrega....

Še kaj berete knjige?  Sama še vedno kaj preberem...  precej manj kot prej, ampak še berem ja....  Je pa res, da mi večino "dostavi" kar moja prijateljica,  ki izbira fenomenalne knjige, ki se preberejo na tren. :)  Tako je ena zadnjih zbirka erotičnih romanov od pisateljice Samathe Young.  Prva knjiga je bila Dublinska ulica... in tako se je začelo.... zdaj sem prebrala tretji del.  Priporočam! Pravzaprav iščem ideje za kakšne dobre knjige... Nasveti so več kot dobrodošli. :) 

Nikoli nisem bila preveč ljubiteljica vsega dogajanja in vsega okrog silvestrovanja.  Zame je to bil ponavadi čisto običajen dan,  ki pa so ga vsi precej poveličevali - več kot mislim, da ima dejansko pomena...  Samo minuta, druga letnica, nič posebnega. Zadnja leta se je zgodilo veliko tektonskih sprememb v mojem življenju,  zato še bolj drugače gledam na celotno dogajanje. Tudi tokrat sem večer in noč preživela z prijateljico,  s katero že kar nekaj časa preživljave skupaj dneve in noči.  Sve opravile običajno večerjo, gledale skupaj televizijo,  nekaj pred polnočjo pa sve se odpravile na trg v Murski Soboti,  dočakat polnoč, odpret šampanjec in pogledat ognjemet v ritmu plesanja.  Tako se zaplesale v leto 2015.  Srečale nekaj prijateljev, voščile, plesale in šle spat. :)  Nič kaj razburljivega...kot vikend izhod. ;) 

Kar nekaj ljudi začne novo leto z novimi obljubami, zaobljubami, željami...  Sama sem sebi in mojim najdražjim zaželela, da bi to leto bilo še bolj veselo in  bolj nasmejano kot prejšnje leto, ker je potrebno živeti na polno.  Da bi novo leto prineslo nove začetke in uspešne zaključke.  Če strnem na kratko, sem leto 2014 res živela za trenutke veselja, iskrenih nasmehov in dobrih stvari.  Manj sem razmišljala o preteklosti in manj o prihodnosti.  In uspelo mi je tudi... pozabiti na nekoga. :)  Želim si, da bi to leto bilo vsaj takšno kot prejšnje.. in še boljše!  Za začetek... z mojim novim "rokovnikom"...  ki vztraja z mano v dobrih in slabih časih, ki prenaša moj smeh, moje solze, moja upanja, moja hrepenenja, moje želje in še in še... ponavadi je vedno z menoj...  Moj najboljši prijatelj, moj zaupnik... Ko nujno potrebujem nekoga, da si olajšam dušo, zapišem nekaj, kar se mi poraja v glavi... in zadiham......

Priznam, spet sem zapostavila pisanje bloga.  Zakaj? Ker se je spet dogajalo...  Vsekakor še vedno pišem,... ker mi je potem lažje na duši...  Ampak tiste vrste "dnevnik" ni za oči javnosti...  Tisto je za mojo dušo, za moje srce...  Zdaj pa sem uredila stvari,  si ustvarila "pisateljsko vzdušje" in....  začela pisati... 

Pa smo priplesali v leto 2015 z nasmehom, ker je potrebno živeti na polno!  Naj bo leto 2015 še boljše kot je bilo 2014,  naj vas spremljajo srečni začetki  in uspešno zaključene stvari!  Srečno!  P.s. upam da bom to leto bolj pridna pri bloganju. :)