Preskoči na glavno vsebino

Muffins made by me

Že kar nekaj časa je minilo, ko sem nazadnje pekla pecivo, kekse, karkoli. 
In ker je današnji jesenski popoldan in večer bil čisto jesenski - deževen in otožen, sem se poskusila razvedriti. Narediti nekaj, da si polepšam dan, se razveselim in da ga ne preživim zadekana s skodelico čaja ali kapučina v roki in pred televizorjem. 

In sem na hitro naredila muffine. 

Sestavine za približno 12 muffinov: 
  • polnozrnata pirina moka (2 skodelici - sama sem vzela tisto večjo za čaj ali kapučino)
  • mleko (1 skodelico)
  • agavin sirup (1/4 skodelice - če ti je ljubše nekoliko bolj sladko, dodaj več)
  • kakav (4 čajne žličke)
  • kokosova maščoba (20 g - približno)
  • 1 pecilni
  • 1 vanili

Sestavine stresemo v skledo ali drugo primerno posodo in jih z metlico dobro premešamo, tako da ni grudic. Kokosova maščoba, ki je drugače v trdem stanju, jo predhodno segrejemo, da je tekoča in se lažje vmeša v maso. Namesto kokosove maščobe lahko dodate tudi rastlinsko olje ali maslo. Namesto pirine polnozrnate moke lahko uporabite tudi navadno belo moko, polnozrnato pšenično moko... jaz si recepte ponavadi prilagajam svojemu okusu in če se že sladkam... se poskušam posladkati tako, da ne grešim preveč. :) 


Potem si pripravimo modelčke za mafine. Lahko jih pečemo tudi v večih papirnatih modelčkih, sama pa sem si že pred časom nabavila pekač za mafine in pečem kar v njem. Maso porazdelimo po modelčkih in damo v pečico. 


Pečemo približno 20 minut na 200 stopinj (ventilatorska na 180 stopinj) in pazimo na lepo rjavo barvo. Če so pečeni - lahko preverimo z zobotrebcem. Ko zapičimo zobotrebec v mafin in ga nato izvlečemo, ne sme na njem biti vidno testo. Zobotrebec mora biti čist. :) 



 Takole so uspeli moji kakavovi mafini. 
In že jih je manj. ;) 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni?  Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari... In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo; za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo;  za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega;  za družabno igro, ki jo i...

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju. Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupan...

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel