Preskoči na glavno vsebino

Muffins made by me

Že kar nekaj časa je minilo, ko sem nazadnje pekla pecivo, kekse, karkoli. 
In ker je današnji jesenski popoldan in večer bil čisto jesenski - deževen in otožen, sem se poskusila razvedriti. Narediti nekaj, da si polepšam dan, se razveselim in da ga ne preživim zadekana s skodelico čaja ali kapučina v roki in pred televizorjem. 

In sem na hitro naredila muffine. 

Sestavine za približno 12 muffinov: 
  • polnozrnata pirina moka (2 skodelici - sama sem vzela tisto večjo za čaj ali kapučino)
  • mleko (1 skodelico)
  • agavin sirup (1/4 skodelice - če ti je ljubše nekoliko bolj sladko, dodaj več)
  • kakav (4 čajne žličke)
  • kokosova maščoba (20 g - približno)
  • 1 pecilni
  • 1 vanili

Sestavine stresemo v skledo ali drugo primerno posodo in jih z metlico dobro premešamo, tako da ni grudic. Kokosova maščoba, ki je drugače v trdem stanju, jo predhodno segrejemo, da je tekoča in se lažje vmeša v maso. Namesto kokosove maščobe lahko dodate tudi rastlinsko olje ali maslo. Namesto pirine polnozrnate moke lahko uporabite tudi navadno belo moko, polnozrnato pšenično moko... jaz si recepte ponavadi prilagajam svojemu okusu in če se že sladkam... se poskušam posladkati tako, da ne grešim preveč. :) 


Potem si pripravimo modelčke za mafine. Lahko jih pečemo tudi v večih papirnatih modelčkih, sama pa sem si že pred časom nabavila pekač za mafine in pečem kar v njem. Maso porazdelimo po modelčkih in damo v pečico. 


Pečemo približno 20 minut na 200 stopinj (ventilatorska na 180 stopinj) in pazimo na lepo rjavo barvo. Če so pečeni - lahko preverimo z zobotrebcem. Ko zapičimo zobotrebec v mafin in ga nato izvlečemo, ne sme na njem biti vidno testo. Zobotrebec mora biti čist. :) 



 Takole so uspeli moji kakavovi mafini. 
In že jih je manj. ;) 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …