Preskoči na glavno vsebino

4. maj

Lahko spregledam in pozabim kakšen koli drugi dan. Ampak 4. maja pa ne. Že dve leti me spremlja kot senca, me drži za vrat, mi ne pusti dihati, me stiska v prsih in ... Nekako me je vedno strah, kadar prihaja z vso hitrostjo in kadar pride. Kot danes. Celo noč nisem spala. Spominja me na dogodek, ko sem izgubila meni najbolj drago osebo in zaradi česar nič več ni tako kot je bilo. 

Težko je "sprejeti" dejstvo, da nekoga posebnega in pomembnega v tvojem življenju enostavno ne boš več videl in pri tem, da bi kaj spremenil, nimaš niti najmanjše moči. Pa še tako nenadoma... ne moreš se posloviti, ne moreš povedati vsega, kar ti leži na duši... Nikoli izrečene besede. In potem ti to vse ostane nekje na duši, na prsih.... čutiš to. 

Še dobro, da spomini nikoli ne zbledijo. Ker to je edino, kar na koncu ostane. Življenje pa gre naprej. 



In potem se mi vedno znova prikrade v spomin tole: 


"Če bi vedela, da te zadnjič gledam, kako odhajaš skozi vrata,  bi te objela in poklicala nazaj za še en objem.
Če bi vedela, da je zadnjič, ko sem s teboj, bi hotela, da je vsak trenutek pomemben.
Če bi vedela, da je zadnjič, ko sva skupaj, bi te hotela maksimalno osrečiti. 

Skuhala bi tvojo najljubšo jed in kavo, ki si jo imela najraje. 

Vzela bi si dopust samo zato, da bi bila s teboj. Spomnila bi te, kako si pomembna zame.
Če bi vedela, da zadnjič slišim tvoj glas, ki me nežno hvali in vzpodbuja, bi vzela kamero in posnela vsako tvoje dejanje in besedo, da bi si to lahko predvajala vedno znova, dan za dnem.
Če bi vedela, da je zadnjič, potem bi si vzela minuto več, se ustavila in rekla »rada te imam mama«, na mesto, da bi predpostavljala, da to že veš.
Če bi vedela, da je danes zadnjič, bi s teboj delila ta dan,  namesto, da bi ga izpustila, ker bi si mislila,  da bo takšnih dni še veliko.

Jutri ni obljubljeno nikomur, ne mladim ne starim in danes je morda zadnja priložnost,  da močno objamete tistega, ki ga imate radi. Zato ne čakajte na poseben dan,da svojim najdražjim izkažete ljubezen, podarite jim jo vsak dan!!!"




EllaTheAngel

Komentarji

  1. Zelo lepo napisano. Vedno se zamislim ob takih besedah, ker res nikoli ne veš, kdaj imaš zadnjo priložnost, da nekomu poveš in pokažeš, kako rad ga imaš.

    OdgovoriIzbriši
  2. Problem je, da se to premalokrat zavemo, dokler imamo vse ob sebi... nikoli pa ne veš kdaj je zadnjič, da jih vidiš... nič ne bi smelo biti samoumevno.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni?  Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari... In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo; za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo;  za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega;  za družabno igro, ki jo i...

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju. Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupan...

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel