Pay with poem

Zadnjič sem prebrala, da bo spet tisti dan, ko lahko svojo kavo plačaš s poezijo. Tega še nikoli nisem naredila, mi je pa ideja silno zanimiva. Takoj sem se začela spraševati, ali morda še najdem v sebi tisto pesniško navdušenje, ki sem ga nekoč tako zelo rada dajala na papir?

Že moje osnovnošolske sanje o tem, da bom nekoč pesnica, pisateljica, znana kot naslednja Carrie Bradshaw, so me vodile tja, kjer je moje srce našlo mir. Med pisanje. In branje knjig. Kasneje v življenju, me je pot zanesla v druge smeri, vendar to ni spremenilo mojega srca. Občasno me je pot še vedno zanašala tja, kjer sem našla svoj mir – v pisanje.

»Tisti, ki ga ljubim, mi daje zalet. Tisti, ki ga ljubim, me zapira v kletko. Je mar res, da ptice v kletki najlepše pojo?« To je bil verz dejansko verz mojega življenja. Ko sem v življenju šla skozi najhujše stvari, sem vedno in povsod našla čas in svoja čustva izlila na papir. In takrat so nastale najlepše pesmi, na katere sem še danes najbolj ponosna. Kar daš od srca, pride do srca.

In ko sem prebrala, da bo 21. marca 2016 spet dan, ko plačaš kavo s svojo poezijo... moje misli so spet zatavale... in najlepši verz, ki se mi je isti tren porodil v glavi, je bil vezan na neko bolečo preizkušnjo z moje preteklosti.

Če vas zanima kje boste lahko 21. marca kovali vaše verze, si lahko seznam kavarn ogledate tukaj:

http://www.meinlcoffee.com/poetry/campaigns/pay-with-a-poem-2016/#poem-location-map

V vsem tem času pa imate dovolj časa, da se poglobite vase, v svoje srce in svoja čustva... pustite, da vas vodi srce. Kjer se bo ustavilo, tam je. Pa srečno!

EllaTheAngel