Preskoči na glavno vsebino

Pay with poem

Zadnjič sem prebrala, da bo spet tisti dan, ko lahko svojo kavo plačaš s poezijo. Tega še nikoli nisem naredila, mi je pa ideja silno zanimiva. Takoj sem se začela spraševati, ali morda še najdem v sebi tisto pesniško navdušenje, ki sem ga nekoč tako zelo rada dajala na papir?



Že moje osnovnošolske sanje o tem, da bom nekoč pesnica, pisateljica, znana kot naslednja Carrie Bradshaw, so me vodile tja, kjer je moje srce našlo mir. Med pisanje. In branje knjig. Kasneje v življenju, me je pot zanesla v druge smeri, vendar to ni spremenilo mojega srca. Občasno me je pot še vedno zanašala tja, kjer sem našla svoj mir – v pisanje.

»Tisti, ki ga ljubim, mi daje zalet. Tisti, ki ga ljubim, me zapira v kletko. Je mar res, da ptice v kletki najlepše pojo?« To je bil verz dejansko verz mojega življenja. Ko sem v življenju šla skozi najhujše stvari, sem vedno in povsod našla čas in svoja čustva izlila na papir. In takrat so nastale najlepše pesmi, na katere sem še danes najbolj ponosna. Kar daš od srca, pride do srca.

In ko sem prebrala, da bo 21. marca 2016 spet dan, ko plačaš kavo s svojo poezijo... moje misli so spet zatavale... in najlepši verz, ki se mi je isti tren porodil v glavi, je bil vezan na neko bolečo preizkušnjo z moje preteklosti.

Če vas zanima kje boste lahko 21. marca kovali vaše verze, si lahko seznam kavarn ogledate tukaj:


V vsem tem času pa imate dovolj časa, da se poglobite vase, v svoje srce in svoja čustva... pustite, da vas vodi srce. Kjer se bo ustavilo, tam je. Pa srečno!

EllaTheAngel

Komentarji

  1. I need to say that the data here was the most finish that I discovered wherever. I am positively bookmarking this to return and read later.
    Pest Control Sydney

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel

Današnje razmišljanje...

Se pogosto zalotite, da razmišljate o prihodnosti? Kakšno prihodnost si predstavljate zase? Se razlikuje o željah po prihodnosti iz pred nekaj let nazaj? So cilji in želje drugačne? So drugačne prioritete? Imate sploh pričakovanja glede prihodnosti ali pa uživate vsak dan, pa ne mislite preveč na prihodnost?  Vir Zase lahko povem, da ogromno razmišljam glede prihodnosti. Kaj bo, kako bo, bo šlo? Kako se bo odvilo? Vem, da skrbi glede prihodnosti niso najboljše, vendar tu gre bolj za razmišljanje, neko pričakovanje prihodnosti.  Moje najlepše želje o prihodnosti segajo v čas desetletne punčke. Bilo je prvič, da sem videla morje. Krivec je bila šola, ker smo šli v šolo v naravi. Kljub zelo slabemu vremenu tistih pet dni sem se zaljubila. In ko sem prišla domov, sem si rekla, da bom nekoč živela na obali. Desetletna punčka in njene sanje.  Piran Sedaj sem definitivno prerasla tistih deset let, a nekatere sanje ostajajo iste. Obala je še vedno moja ljubezen, moja želja. ...

Razmišljanje o kilogramih

K temu razmišljanju me je vzpodbudilo današnje oblačenje. Vstaneš, izbereš obleko, ki jo boš oblekla in se oblečeš. In potem... opaziš spremembo. Spet. Hlače, ki so mi bile prej prav, so zdaj veliko prevelike. In še pas, ki si si ga že zmanjšala, je spet postal nekoliko prevelik. Hmmm... gremo na tehtnico... Spet 2 kilograma manj. Naj najprej na kratko opišem zakaj in kako je prišlo do tega. Pred dobrimi tremi meseci sem iz zdravstvenih razlogov  iz jedilnika črtala ves sladkor, razen agavin sirup občasno za kakšno slajšo kavico, zdaj pa ga skoraj nič več ne rabim. Črtala sem tudi vse stvari iz bele moke, bele testenine, bel riž... Posegala sem po rjavem rižu, pirini moki (sama si celo pečem kruh) in polnozrnatih testeninah. In kilogrami so kar šli dol. In dol. V zadnjih dobrih treh mesecih okrog 10 kg. Moram povedati, da mi ta prehrana ustreza in veliko bolje se počutim. Nekoč sem imela kakšen kilogram preveč - to je tisto, ko ti kaj "visi" čez rob hlač in si strašno n...