Preskoči na glavno vsebino

Se je že začelo...

A že čutite? Tisti pritisk, ki ga ustvarjajo mediji, trgovine, trgovci, marketing nasploh, ljudje okrog nas in konec koncev, ki si ga ustvarjamo sami, v naših glavah, kako bi naj bilo oz. kako bi »moralo« biti za dneve, ki prihajajo? Saj veste, dnevi okrog adventa, Miklavža in božiča, veseli december in ostalo? Mediji, trgovine, ljudje okrog nas, mi sami... kako bi naj bilo oz. kako bi »moralo« biti v teh dneh. Vsi srečni, vsi veseli, nakupovati dragocenosti za naše najdražje, biti v njihovi družbi, se razumeti, biti srečni, se imeti radi in konec koncev doživeti »božični čudež?«

Potem ves ta pritisk vsega okrog nas, kako bi naj bilo oz. kako bi »moralo« biti... in potem, ko se izkaže, da ljudje tega nimajo, si ne morejo privoščiti ali obstajajo drugi razlogi, da pri njih ni tako »kot bi naj bilo« oz. »kako bi moralo biti«? Kaj potem? Ljudje občutijo stiske, depresije, jokajo, se skrivajo, lažejo... ker nočejo ostalim pokazati, da pa pri njih tega ni, da si tega ne morejo privoščiti ali karkoli jih že pesti.

Obstajajo ljudje, ki so iz različnih razlogov, v tem obdobju nesrečni, žalostni. Morda zaradi neurejenih družinskih vezi, ki nas lahko pestijo celo življenje. Morda zato, ker nimajo več družine, ker se z njo ne razumejo kljub neštetim poskusom, morda zato, ker so se trudili za boljše odnose že v preteklosti, pa se ni obneslo. In potem ta čas, ko se poudarja sreča in dobri medosebni odnosi... še samo posipa sol na že odprto rano.

Obstaja mnogo ljudi, ki si ne morejo privoščiti nakupovanja daril. Življenje nam nujno ne nudi takšnega zaslužka, da bi nam uspelo uspešno krmariti med prejetim dohodkom in vsemi izdatki. In če želiš nekoga obdarovati, je to težko. Seveda obstajajo darila, ki jih lahko narediš sam, za kar potrebuješ tudi nekaj sestavin, ki jih je potrebno nakupiti, sama pa sem opazila, da tudi otroci ne cenijo več toliko takih »domačih« daril. Ponavadi so želje vse večje in večje in tudi katalogi igrač, ki pridejo domov, so takšni, da vse bolj pritegnejo otroke in njihove želje...

Kaj pa če si za te praznike prepuščen sam sebi? Če nimaš partnerja, družinskih članov, s katerim bi preživel te dneve? Kaj če prijatelji nimajo časa? Kaj če so si ustvarili svojo družino in so z njo? Kaj če si sam? Kako krmariti med temi dnevi, da te ne popadejo depresivne misli, slaba volja, tesnoba, napadi panike?

Kaj če ni vse tako, kot bi naj bilo oz. kako bi »moralo« biti?


Bodimo ljudje do soljudi. Spomnimo se ljudi, ki preživljajo stiske, spomnimo se, da vsi nimajo lepega življenja, razumevajoče in tople družine, denarja za nakup najlepših in najdražjih stvari. Imejmo se radi brezpogojno. Svet bo lepši in svetlejši za vse. Pa naj to ne bo samo v tem adventnem času, božiču in ob novem letu. Dajmo biti ljudje, polepšajmo svet. Vsak lahko začne pri sebi, z majhnimi spremembami do drugih. Bodimo ljudje in polepšajmo svet. Z drobnimi stvarmi. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel

Današnje razmišljanje...

Se pogosto zalotite, da razmišljate o prihodnosti? Kakšno prihodnost si predstavljate zase? Se razlikuje o željah po prihodnosti iz pred nekaj let nazaj? So cilji in želje drugačne? So drugačne prioritete? Imate sploh pričakovanja glede prihodnosti ali pa uživate vsak dan, pa ne mislite preveč na prihodnost?  Vir Zase lahko povem, da ogromno razmišljam glede prihodnosti. Kaj bo, kako bo, bo šlo? Kako se bo odvilo? Vem, da skrbi glede prihodnosti niso najboljše, vendar tu gre bolj za razmišljanje, neko pričakovanje prihodnosti.  Moje najlepše želje o prihodnosti segajo v čas desetletne punčke. Bilo je prvič, da sem videla morje. Krivec je bila šola, ker smo šli v šolo v naravi. Kljub zelo slabemu vremenu tistih pet dni sem se zaljubila. In ko sem prišla domov, sem si rekla, da bom nekoč živela na obali. Desetletna punčka in njene sanje.  Piran Sedaj sem definitivno prerasla tistih deset let, a nekatere sanje ostajajo iste. Obala je še vedno moja ljubezen, moja želja. ...

Razmišljanje o kilogramih

K temu razmišljanju me je vzpodbudilo današnje oblačenje. Vstaneš, izbereš obleko, ki jo boš oblekla in se oblečeš. In potem... opaziš spremembo. Spet. Hlače, ki so mi bile prej prav, so zdaj veliko prevelike. In še pas, ki si si ga že zmanjšala, je spet postal nekoliko prevelik. Hmmm... gremo na tehtnico... Spet 2 kilograma manj. Naj najprej na kratko opišem zakaj in kako je prišlo do tega. Pred dobrimi tremi meseci sem iz zdravstvenih razlogov  iz jedilnika črtala ves sladkor, razen agavin sirup občasno za kakšno slajšo kavico, zdaj pa ga skoraj nič več ne rabim. Črtala sem tudi vse stvari iz bele moke, bele testenine, bel riž... Posegala sem po rjavem rižu, pirini moki (sama si celo pečem kruh) in polnozrnatih testeninah. In kilogrami so kar šli dol. In dol. V zadnjih dobrih treh mesecih okrog 10 kg. Moram povedati, da mi ta prehrana ustreza in veliko bolje se počutim. Nekoč sem imela kakšen kilogram preveč - to je tisto, ko ti kaj "visi" čez rob hlač in si strašno n...