Spomin me je odnesel v čas
osnovne šole, ko smo kot otroci marsikaj zbirali. Imeli smo zbirke postrov, ki
so z našimi oboževanimi liki viseli na stenah naših sob. Nekateri so zbirali
prtičke, znamke, razglednice, dopisovalce in še bi lahko naštevala. Dandanes je
verjetno precej drugače – pač koliko lahko vidim jaz iz svojega zornega kota,
ko opazujem osnovnošolsko generacijo – hmm... pravzaprav tisto generacijo, ki
bi naj po mojem mnenju bila v osnovni šoli. Se mi zdi, da danes mladi resnično
prehitro odrastejo – vsaj po zunanjem videzu. Mladi zbirajo »prijatelje« na
Facebooku profilu, pa čeprav jih ne poznajo. Zbirajo všečke na Facebooku. Kaj še zbirajo? Ne vem, za to pa sem slišala.
Sama sem v otroštvu
zbirala marsikaj. Prtičke. Voščilnice in razglednice, ki so mi jih poslali
prijatelji. Pesmi. Misli. Kakšne lepe slike iz revij. Postre mojih idolov, ki
so viseli na steni v moji sobi. Kasete z glasbo – v tistih časih je bilo to
idealno, danes pa skoraj ne vedo več, kaj je kaseta. Tehnologija se je v zadnjih letih tako
razvila, da še včasih sama komaj sledim. In ko slišim pogovor o tem, se mi zdi,
kot da je med nami vsaj sto let razlike. Kakorkoli že... Verjetno bi se še kaj
našlo. V glavnem, bilo je ogromno takih in drugačnih stvari. Ena stvar pa mi
sledi iz leta v leto. In je še vedno aktualna, čeprav sem osnovnošolska in tudi srednješolska leta že zdavnaj prehodila...
Zbirala sem in še vedno zbiram misli. Lepe,
simpatične, poučne, pozitivne. Ki te dvignejo, kadar si na dnu. Ki ti dajo
misliti. In to počnem nekako še danes. Nekoč sem jih več ali manj pisala v
poseben zvezek, ki sem ga potem večkrat prebrala. Polepila sem ga z mislimi,
različnimi slikami, nalepkami, pesmimi. In izgledal je takoj moj, tako blizu
mene in moje duše. Vem, čudno se sliši. Pa vedno sem ga skrivala pred tujimi očmi. Ja, bil je moja mala skrivnost...
Danes večino teh misli, ki jih najdem
na spletu, v starih dobrih knjigah, ali me kar same »dobijo« ob pravem času na
pravem mestu, hranim kar na računalniku. In ko sem slabe volje, ko mi ne gre
kot si želim... vedno vem, kje jih najdem in preberem. Da dvignejo moj nivo
energije. Da se zamislim, da ni vse slabo. Da se dvignem nad vse tisto, kar mi
leži na duši. Da si enostavno polepšam moment, dan. Če si uspem polepšati trenutek, je to to.
Komentarji
Objavite komentar