Preskoči na glavno vsebino

Spomini na...

Spomin me je odnesel v čas osnovne šole, ko smo kot otroci marsikaj zbirali. Imeli smo zbirke postrov, ki so z našimi oboževanimi liki viseli na stenah naših sob. Nekateri so zbirali prtičke, znamke, razglednice, dopisovalce in še bi lahko naštevala. Dandanes je verjetno precej drugače – pač koliko lahko vidim jaz iz svojega zornega kota, ko opazujem osnovnošolsko generacijo – hmm... pravzaprav tisto generacijo, ki bi naj po mojem mnenju bila v osnovni šoli. Se mi zdi, da danes mladi resnično prehitro odrastejo – vsaj po zunanjem videzu. Mladi zbirajo »prijatelje« na Facebooku profilu, pa čeprav jih ne poznajo. Zbirajo všečke na Facebooku.  Kaj še zbirajo? Ne vem, za to pa sem slišala.

Sama sem v otroštvu zbirala marsikaj. Prtičke. Voščilnice in razglednice, ki so mi jih poslali prijatelji. Pesmi. Misli. Kakšne lepe slike iz revij. Postre mojih idolov, ki so viseli na steni v moji sobi. Kasete z glasbo – v tistih časih je bilo to idealno, danes pa skoraj ne vedo več, kaj je kaseta.  Tehnologija se je v zadnjih letih tako razvila, da še včasih sama komaj sledim. In ko slišim pogovor o tem, se mi zdi, kot da je med nami vsaj sto let razlike. Kakorkoli že... Verjetno bi se še kaj našlo. V glavnem, bilo je ogromno takih in drugačnih stvari. Ena stvar pa mi sledi iz leta v leto. In je še vedno aktualna, čeprav sem osnovnošolska in tudi srednješolska leta že zdavnaj prehodila... 


Zbirala sem in še vedno zbiram misli. Lepe, simpatične, poučne, pozitivne. Ki te dvignejo, kadar si na dnu. Ki ti dajo misliti. In to počnem nekako še danes. Nekoč sem jih več ali manj pisala v poseben zvezek, ki sem ga potem večkrat prebrala. Polepila sem ga z mislimi, različnimi slikami, nalepkami, pesmimi. In izgledal je takoj moj, tako blizu mene in moje duše. Vem, čudno se sliši. Pa vedno sem ga skrivala pred tujimi očmi. Ja, bil je moja mala skrivnost... 

Danes večino teh misli, ki jih najdem na spletu, v starih dobrih knjigah, ali me kar same »dobijo« ob pravem času na pravem mestu, hranim kar na računalniku. In ko sem slabe volje, ko mi ne gre kot si želim... vedno vem, kje jih najdem in preberem. Da dvignejo moj nivo energije. Da se zamislim, da ni vse slabo. Da se dvignem nad vse tisto, kar mi leži na duši. Da si enostavno polepšam moment, dan. Če si uspem polepšati trenutek, je to to. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel
6 komentarjev
Preberite več

Današnje razmišljanje...

Se pogosto zalotite, da razmišljate o prihodnosti? Kakšno prihodnost si predstavljate zase? Se razlikuje o željah po prihodnosti iz pred nekaj let nazaj? So cilji in želje drugačne? So drugačne prioritete? Imate sploh pričakovanja glede prihodnosti ali pa uživate vsak dan, pa ne mislite preveč na prihodnost?  Vir Zase lahko povem, da ogromno razmišljam glede prihodnosti. Kaj bo, kako bo, bo šlo? Kako se bo odvilo? Vem, da skrbi glede prihodnosti niso najboljše, vendar tu gre bolj za razmišljanje, neko pričakovanje prihodnosti.  Moje najlepše želje o prihodnosti segajo v čas desetletne punčke. Bilo je prvič, da sem videla morje. Krivec je bila šola, ker smo šli v šolo v naravi. Kljub zelo slabemu vremenu tistih pet dni sem se zaljubila. In ko sem prišla domov, sem si rekla, da bom nekoč živela na obali. Desetletna punčka in njene sanje.  Piran Sedaj sem definitivno prerasla tistih deset let, a nekatere sanje ostajajo iste. Obala je še vedno moja ljubezen, moja želja. ...
5 komentarjev
Preberite več

Razmišljanje o kilogramih

K temu razmišljanju me je vzpodbudilo današnje oblačenje. Vstaneš, izbereš obleko, ki jo boš oblekla in se oblečeš. In potem... opaziš spremembo. Spet. Hlače, ki so mi bile prej prav, so zdaj veliko prevelike. In še pas, ki si si ga že zmanjšala, je spet postal nekoliko prevelik. Hmmm... gremo na tehtnico... Spet 2 kilograma manj. Naj najprej na kratko opišem zakaj in kako je prišlo do tega. Pred dobrimi tremi meseci sem iz zdravstvenih razlogov  iz jedilnika črtala ves sladkor, razen agavin sirup občasno za kakšno slajšo kavico, zdaj pa ga skoraj nič več ne rabim. Črtala sem tudi vse stvari iz bele moke, bele testenine, bel riž... Posegala sem po rjavem rižu, pirini moki (sama si celo pečem kruh) in polnozrnatih testeninah. In kilogrami so kar šli dol. In dol. V zadnjih dobrih treh mesecih okrog 10 kg. Moram povedati, da mi ta prehrana ustreza in veliko bolje se počutim. Nekoč sem imela kakšen kilogram preveč - to je tisto, ko ti kaj "visi" čez rob hlač in si strašno n...
4 komentarji
Preberite več