Preskoči na glavno vsebino

Najboljše darilo ste vi!

Ljudje skozi čas postajajo materialisti. Tega se naučijo. Tako z njimi delajo starši, dedki in babice, tete in strici, sorodniki... Že od otroštva jih za rojstne dneve, praznike in takrat, ko so po njihovem mnenju »pridni«,« zasipajo z darili. In večinoma gre za darila materialne vrednosti. In tako otroci dobivajo informacije, da so materialne stvari nagrada za to, če delajo tako, kot od njih želijo in pričakujejo starejši od njih – kar ustvarja njihovo prepričanje in dejanja kasneje, ko sami postanejo starši. In vrtimo se v začaranem krogu.

Z leti, ko odraščaš, nekateri ugotovijo, da te materialne stvari ne osrečijo. Ja, rabiš streho nad glavo, posteljo, kjer lahko spiš, hrano, da nisi lačen, ... vendar ali rabimo nov telefon, ker nam stari ni več všeč in je preprosto »stari,« čeprav odlično deluje? Ali rabimo večji televizor, samo zato, ker ga ima sosed? Ali otroci rabijo na stotine igračk, če se lahko naenkrat igrajo samo z eno?

In v teh prazničnih dneh, ki prihajajo, se spet poraja vprašanje, ali je potrebno vse okrog nas zasipati z darili? Zakaj jim ne podarimo čas, ljubezen, pogovor, druženja z ljudmi, ki so nam dragi? A ni to smisel življenja, teh praznikov in naše sreče?

Ena najboljši reklam, ki se vrti v zadnjem času, je definitivno od trgovskega ponudnika.




Dajmo si podarit čas, druženje, ljubezen, pogovor in razumevanje. Dajmo si darilo oproščanja in bodimo hvaležni, da so ljudje z nami, da smo mi lahko z njimi, vsak dan, ne samo ob posebnih priložnostih, ob praznikih. Veselimo se nematerialnih stvari in bodimo človek do sočloveka. Tako bomo veliko bolj srečni, saj sreče ne moremo kupiti. Bodimo dobri, pomagajmo si in svet bo lepši. Pa ne samo za praznike, temveč vsak dan. Imejmo se radi, kajti najboljše darilo ste vi!  

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni?  Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari... In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo; za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo;  za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega;  za družabno igro, ki jo i...

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju. Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupan...

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel