Preskoči na glavno vsebino

Najboljše darilo ste vi!

Ljudje skozi čas postajajo materialisti. Tega se naučijo. Tako z njimi delajo starši, dedki in babice, tete in strici, sorodniki... Že od otroštva jih za rojstne dneve, praznike in takrat, ko so po njihovem mnenju »pridni«,« zasipajo z darili. In večinoma gre za darila materialne vrednosti. In tako otroci dobivajo informacije, da so materialne stvari nagrada za to, če delajo tako, kot od njih želijo in pričakujejo starejši od njih – kar ustvarja njihovo prepričanje in dejanja kasneje, ko sami postanejo starši. In vrtimo se v začaranem krogu.

Z leti, ko odraščaš, nekateri ugotovijo, da te materialne stvari ne osrečijo. Ja, rabiš streho nad glavo, posteljo, kjer lahko spiš, hrano, da nisi lačen, ... vendar ali rabimo nov telefon, ker nam stari ni več všeč in je preprosto »stari,« čeprav odlično deluje? Ali rabimo večji televizor, samo zato, ker ga ima sosed? Ali otroci rabijo na stotine igračk, če se lahko naenkrat igrajo samo z eno?

In v teh prazničnih dneh, ki prihajajo, se spet poraja vprašanje, ali je potrebno vse okrog nas zasipati z darili? Zakaj jim ne podarimo čas, ljubezen, pogovor, druženja z ljudmi, ki so nam dragi? A ni to smisel življenja, teh praznikov in naše sreče?

Ena najboljši reklam, ki se vrti v zadnjem času, je definitivno od trgovskega ponudnika.




Dajmo si podarit čas, druženje, ljubezen, pogovor in razumevanje. Dajmo si darilo oproščanja in bodimo hvaležni, da so ljudje z nami, da smo mi lahko z njimi, vsak dan, ne samo ob posebnih priložnostih, ob praznikih. Veselimo se nematerialnih stvari in bodimo človek do sočloveka. Tako bomo veliko bolj srečni, saj sreče ne moremo kupiti. Bodimo dobri, pomagajmo si in svet bo lepši. Pa ne samo za praznike, temveč vsak dan. Imejmo se radi, kajti najboljše darilo ste vi!  

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…