Preskoči na glavno vsebino

Se je že začelo - decembrska nakupovalna mrzlica

Včeraj sem opravila tedenski nakup živil in sicer v trgovskem centru. Ponavadi se vedno odpravim v kakšen trgovski center, ker imam potem vse na enem mestu in tudi izbira je večja. Potem, ko sem ugotovila, da je težko bilo najti samo parkirno mesto, sem že lahko sklepala, da bo v trgovskem centru kar gneča. In nisem se niti najmanj motila. Več kot očitno je bilo, da se je začela decembrska nakupovalna mrzlica.

Težko si prišel do polic, da bi z njih vzel želeni artikel. Ljudje se drenjajo pred policami, razmišljajo, ob sebi držijo vozičke... saj razumete kaj mislim. Nakupovanje namreč. Tudi hodniki med policami so v teh dneh, kljub običajni širini, preozki, da bi lahko normalno s košarico prišel mimo. Ker je toliko ljudi, ki zapirajo pot in postavajo pred policami. Seveda, potem lahko srečamo v  taki gneči tudi prijatelje, znance, sorodnike... Vsekakor se ustavimo, pozdravimo in rečemo besedo ali dve v teh dneh, povprašamo po zdravju, kaj se dogaja in ustvarjamo še dodatno gnečo v trgovinah med hodniki, policami.  

In ko že imaš srečo, se prebiješ skozi vse te preozke prehode in upaš, da si vzel vse, kar potrebuješ, prideš do blagajne. V teh dneh običajno dela veliko več blagajn kot recimo ob »običajnih« dnevih. Moram priznati, da se podoben, ampak manjši val kupcev pred blagajnami pojavi tudi, če se na poti iz službe ustaviš v trgovini, da nakupiš najnujnejše stvari. Vendar pa kljub vsemu ni tako zelo hudo. 

Torej blagajna. Včerajšnja gneča pred blagajnami je segala daleč v prehode med policami. Pred vsemi delujočimi blagajnami. Edino tiste »ta hitre« blagajne, kjer si lahko sam poskeniraš nabran asortiman in plačaš. Če imaš res kakšno košarico izdelkov ali pa si spreten s skeniranjem izdelkov seveda, toplo priporočam takšne blagajne. Vendar se večkrat zgodi, da na te blagajne »zalutajo« duše, ki nimajo pojma kako se tem blagajnam streže, desetkrat obrnejo artikel, da najdejo črtno kodo in jo poskenirajo ... Vsi se učimo nekih novih stvari, vsi potrebujemo čas, vendar pa moram priznati, da me v teh dneh, ko je res gneča in kopica ljudi čaka na vrsto pred blagajnami, moti, če pridejo na »ta hitre blagajne« ljudje, s polnimi vozički, ki pa povrhu vsega še nimajo kilometrine za skeniranje izdelkov na takih blagajnah.

Ko sem se prebila skozi vse te »križe in težave« v gneči trgovine, sem naletela na znance, k katerimi se nismo videli že ogromno let in ker prebivajo v drugem kraju, smo tudi mi pred stojnicami, ki v trgovskih centrih običajno ne stojijo, vendar ob teh prazničnih dneh, ki prihajajo, so redna stalnica na že tako prepolnih hodnikih, poklepetali o preteklosti in »kaj se dogaja.« Seveda hitro pade predlog, da gremo poklepetat nekam na kavo.

V trgovskih centrih se običajno najde več kavarn, kjer se lahko usedeš, poklepetaš in spočiješ. Vsekakor ob običajnih dnevih skozi celo leto ni nikoli takšne gneče, da ne bi našel kakšne proste mize, kot pa v decembrskih dneh, ko se že pozna gneča in drenjanje ljudi v njih. Končno smo našli prosto mesto, kjer smo se posedli in poklepetali. Seveda ob poslovitvi, je bilo potrebno še iti čez cel trgovski center, skozi vso to gnečo, do parkirišča in seveda pot domov.

Ne morem povedati, da mi je všeč vsa ta gneča in nakupovalna decembrska mrzlica. Skozi trgovino si rada vzamem čas, da se sprehodim in nakupim tisto, kar potrebujem. Čeprav nerada nakupujem, je nabava prehrambenih in podobnih izdelkov za vsakdanje življenje nuja, brez katere ne morem. Hkrati pa se v trgovino odpravim večkrat po manj stvari, ravno zato, da se mi npr. zelenjava ne pokvari prej, kot jo porabim. In tako večkrat opazim, da ljudje dejansko pretiravajo z vso to decembrsko nakupovalno mrzlico. Sploh z darili, ko začnejo nakupovati že zelo zgodaj. Sicer je lepo, če lahko nekomu nekaj podariš – nič nimam proti temu. Vendar so najlepša darila tista, ki jih ne moremo kupiti – to je naš čas, ki ga posvetimo drugim in se z njimi družimo in naša ljubezen. Vse ostalo je samo dodana vrednost. Imejmo se radi in si podarimo čas. Pa bo decembrska nakupovalna mrzlica izgledala veliko bolje...


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …