Preskoči na glavno vsebino

Se je že začelo - decembrska nakupovalna mrzlica

Včeraj sem opravila tedenski nakup živil in sicer v trgovskem centru. Ponavadi se vedno odpravim v kakšen trgovski center, ker imam potem vse na enem mestu in tudi izbira je večja. Potem, ko sem ugotovila, da je težko bilo najti samo parkirno mesto, sem že lahko sklepala, da bo v trgovskem centru kar gneča. In nisem se niti najmanj motila. Več kot očitno je bilo, da se je začela decembrska nakupovalna mrzlica.

Težko si prišel do polic, da bi z njih vzel želeni artikel. Ljudje se drenjajo pred policami, razmišljajo, ob sebi držijo vozičke... saj razumete kaj mislim. Nakupovanje namreč. Tudi hodniki med policami so v teh dneh, kljub običajni širini, preozki, da bi lahko normalno s košarico prišel mimo. Ker je toliko ljudi, ki zapirajo pot in postavajo pred policami. Seveda, potem lahko srečamo v  taki gneči tudi prijatelje, znance, sorodnike... Vsekakor se ustavimo, pozdravimo in rečemo besedo ali dve v teh dneh, povprašamo po zdravju, kaj se dogaja in ustvarjamo še dodatno gnečo v trgovinah med hodniki, policami.  

In ko že imaš srečo, se prebiješ skozi vse te preozke prehode in upaš, da si vzel vse, kar potrebuješ, prideš do blagajne. V teh dneh običajno dela veliko več blagajn kot recimo ob »običajnih« dnevih. Moram priznati, da se podoben, ampak manjši val kupcev pred blagajnami pojavi tudi, če se na poti iz službe ustaviš v trgovini, da nakupiš najnujnejše stvari. Vendar pa kljub vsemu ni tako zelo hudo. 

Torej blagajna. Včerajšnja gneča pred blagajnami je segala daleč v prehode med policami. Pred vsemi delujočimi blagajnami. Edino tiste »ta hitre« blagajne, kjer si lahko sam poskeniraš nabran asortiman in plačaš. Če imaš res kakšno košarico izdelkov ali pa si spreten s skeniranjem izdelkov seveda, toplo priporočam takšne blagajne. Vendar se večkrat zgodi, da na te blagajne »zalutajo« duše, ki nimajo pojma kako se tem blagajnam streže, desetkrat obrnejo artikel, da najdejo črtno kodo in jo poskenirajo ... Vsi se učimo nekih novih stvari, vsi potrebujemo čas, vendar pa moram priznati, da me v teh dneh, ko je res gneča in kopica ljudi čaka na vrsto pred blagajnami, moti, če pridejo na »ta hitre blagajne« ljudje, s polnimi vozički, ki pa povrhu vsega še nimajo kilometrine za skeniranje izdelkov na takih blagajnah.

Ko sem se prebila skozi vse te »križe in težave« v gneči trgovine, sem naletela na znance, k katerimi se nismo videli že ogromno let in ker prebivajo v drugem kraju, smo tudi mi pred stojnicami, ki v trgovskih centrih običajno ne stojijo, vendar ob teh prazničnih dneh, ki prihajajo, so redna stalnica na že tako prepolnih hodnikih, poklepetali o preteklosti in »kaj se dogaja.« Seveda hitro pade predlog, da gremo poklepetat nekam na kavo.

V trgovskih centrih se običajno najde več kavarn, kjer se lahko usedeš, poklepetaš in spočiješ. Vsekakor ob običajnih dnevih skozi celo leto ni nikoli takšne gneče, da ne bi našel kakšne proste mize, kot pa v decembrskih dneh, ko se že pozna gneča in drenjanje ljudi v njih. Končno smo našli prosto mesto, kjer smo se posedli in poklepetali. Seveda ob poslovitvi, je bilo potrebno še iti čez cel trgovski center, skozi vso to gnečo, do parkirišča in seveda pot domov.

Ne morem povedati, da mi je všeč vsa ta gneča in nakupovalna decembrska mrzlica. Skozi trgovino si rada vzamem čas, da se sprehodim in nakupim tisto, kar potrebujem. Čeprav nerada nakupujem, je nabava prehrambenih in podobnih izdelkov za vsakdanje življenje nuja, brez katere ne morem. Hkrati pa se v trgovino odpravim večkrat po manj stvari, ravno zato, da se mi npr. zelenjava ne pokvari prej, kot jo porabim. In tako večkrat opazim, da ljudje dejansko pretiravajo z vso to decembrsko nakupovalno mrzlico. Sploh z darili, ko začnejo nakupovati že zelo zgodaj. Sicer je lepo, če lahko nekomu nekaj podariš – nič nimam proti temu. Vendar so najlepša darila tista, ki jih ne moremo kupiti – to je naš čas, ki ga posvetimo drugim in se z njimi družimo in naša ljubezen. Vse ostalo je samo dodana vrednost. Imejmo se radi in si podarimo čas. Pa bo decembrska nakupovalna mrzlica izgledala veliko bolje...


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…