Preskoči na glavno vsebino

Moj ščit moči

Vsak od nas kdaj pa kdaj doživi tisti občutek v sebi, ko ga globoko v duši kaj teži, ko mu misli preveč tavajo in begajo, morda celo razmišlja da mu določenih ciljev, stvari ali dogodkov morda ne bo uspelo kaj narediti in to morda ravno takrat, ko nimamo nikogar ob sebi, da bi mu povedali naše dvome in si olajšali svojo dušo ali pa morda nimamo komu povedati, se zaupati. 

Takrat, ko pridejo takšni trenutki dvomov v nas, verjetno sami pri sebi resnično potrebujemo nekaj, kar nam bo dalo moč, da gremo naprej, da se ne oklepamo črnih in depresivnih misli. Pa tudi kar tako, za vsak dan na novo, da smo bolj pozitivno naravnani in verjamemo v svoje misli, dejanja, predvsem pa sami vase. 

In v takem primeru oz. za take primere si lahko naredimo sami svoj ščit moči, ki nas "dvigne." 

Kaj je moj ščit moči in kako naj se ga lotim?

Ščit moči predstavlja vse tisto, kar so naša pozitivna vzpodbuda in je sestavljen iz petih delov. 

V prvem delu so vsi tisti pomembni in močni ljudje, ki jih občudujemo, ki so nam vzor, morda bi nekoč radi bili kot oni. Lahko gre za naše starše, prijatelje, morda za znane osebnosti, lahko tudi za zgodovinsko osebnost (npr. mama, Mati Tereza).

V drugem delu se nahajajo pomembne in spodbudne dejavnosti, s katerimi se radi ukvarjamo, ki nam v življenje vnašajo sproščenost, lepe trenutke, lepe spomine (npr. ples, pisanje, branje knjig).

V tretjem delu se nahajajo za nas pomembni predmeti. Naj gre za kamen, ki smo ga našli na dopustu in ga vzeli s seboj, morda je to ogrlica naši prednikov s katero čutimo pomembno medgeneracijsko vez ali slike, ki jo je narisal naš otrok. 

V četrtem delu se nahajajo prijetni in močni spomini. Morda so to spomini na zadnji sproščujoč in miren dopust, sedenje z dobro knjigo v naravi, prvi koraki vašega otroka, uspešno zaključeno šolanje, premagan strah. 

V petem delu pa se nahajajo misli življenja. To so misli, ki si jih lahko sposodimo z spleta, stavki, ki jih je vedno znova ponavljala naša babica, verzi priljubljene pesmi (npr. "Pišem za zdravje." "Ali ste v vseh teh letih spoznali, da v življenju greste čez vse ovire in težave ali še kljub temu dvomite?" "Korak po korak, korak po korak.")


Dobro je, če v vsak del našega ščita moči napišemo čim več pozitivnih stvari in ga vedno znova tudi dopolnjujemo. In potem vsak dan znova preberemo vse skupaj. 

Lahko si naredite velik plakat in si ga namestite v spalnici, dnevnem prostoru. Nanj lepite slike spominov in lepih stvari. Ali pa narišite vse to. Lahko si omislite moj ščit moči za celotno družino ali morda skupaj s partnerjem. 

Pa obilo užitkov in pozitive pri ustvarjanju svojega ščita moči! 




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…