Tisti, ki me nekoliko bolje poznate, že veste, da se je pred dobrim letom in pol zgodila pri meni ena zanimiva prelomnica. V moje življenje je stopilo bitjece, ki si je zaslužilo ogromno ljubezni in pozornosti, ki jo je to bitjece potrebovalo in ti s hvaležnostjo vračalo nasmeh na obraz. Posvojili smo pritlikavega ruskega hrčka. Zaradi barve in navihanosti je postal Casper (kot duhec Casper iz risanke). Bil je resno pravi mali cartek, živahen, priden, prijazen in neverjetno simpatičen. Naj je bil še tako slab in trd dan, vedno me je na nek način potolažil, nasmejal - pravzaprav ne znam tega opisati. Bil je res bitjece, ki ti je narisalo nasmeh obraz, pa naj je bilo še tako hudo. Pred mesecem dni... pa je zaspal. In moje srce se je zlomilo... Za tolažbo si pravim, da upam, da smo mu res polepšali življenje, trudili smo se res po najboljših močeh. In tam kjer je... mu bo še naprej lepo. Od tam zgoraj pazi name še en angelček več.... Casper, pogrešam te! EllaTheA...