Preskoči na glavno vsebino

Jutra

Jutra znajo biti pri meni rahlo nerodna zadeva. Kadar nisem navajena zgodaj vstajati in če me zgodaj zjutraj kdo vrže iz postelje.... znam biti precej tečna. Je pa drugače ko npr. hodim zgodaj v službo ali imam kakšne druge obveznosti. Takrat pa se kar hitro privadim. Razen jutranjemu mrazu in meglam... Brrrr... to ni zame....


Moja običajna jutranja nujna opravila, ki jih opravim:
* pogledam uro :)
* zlezem iz postelje
* si pomanem oči (jap, vem, da to ni najbolj dobro)
* potem zlezem do kopalnice... in si umijem obraz
* nato sledi mazanje s kremo (imam izjemno suho kožo, tako da tega pomembnega koraka nikakor ne smem preskočiti)
* oblačenje
* česanje
* spraviti telefon in balzam za ustnice v žep - rahlo zasvojena s telefonom in balzamom :)
* zajtrk - obvezen del mojega jutra, brez tega se težko kam zvlečem - seveda čaj in tudi kava


Kakšna pa so vaša jutra?

EllaTheAngel

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …