Preskoči na glavno vsebino

Dovolj velika doza motivacije za vsak dan


Že od nekdaj me je zanimalo, kako to, da so lahko nekateri ljudje tako motivirani za skoraj vse, kar počnejo v svojem življenju, drugi ljudje pa ne izstopajo iz svoje cone udobja in mirnosti, navajenosti na določen način življenja, si ne upajo tvegati in narediti stvari drugače. In vsi govorijo o tem, da je potrebno najti motivacijo vsak dan ali v vsakem dnevu ali v vsaki stvari. Doza motivacije mora biti zadostna vsak dan da traja,da nas motivira za tisti dan. 


Nekje sem prebrala, da če se nekaj dogaja v našem življenju na področju preživetja - smo sposobni prej ovrči vse in prestopiti vse meje, da preživimo. Tu bi lahko rekli, da dela naša motivacija več kot lahko. :) Torej najprej smo se sposobni čimbolj motivirati glede vsega, kar posega na področje našega preživetja - npr. da zaslužimo denar za prehrano za preživetje. 

Smilijan Mori pravi: "Vizija brez motivacije je le želja, motivacija brez akcije so samo sanje, vizija z motivakcijo lahko spreminja svet!" 


Motivacija res ne traja dolgo, zato si jo moramo vsak dan preskrbeti in to dovolj veliko dozo, da traja. Na si bodo to motivacijski članki, motivacijske knjige, mogoče samo vizija o boljšem jutrišnjem dnevu. Glavno je, da nas nekaj motivira. Tudi takrat, ko smo najbolj na dnu, ko mislimo, da se ne bomo izvlekli iz vsega, kar se nam je vsipalo na glavo, moramo najti način, da se motiviramo in mislimo pozitivno. 

Torej, gremo vsi po dnevno dozo motivacije! :) He he, kot da bi rekla, gremo vsi po dnevno dozo kave - oboje nas drži pokonci ves dan, če je dovolj velika količina. :) 

EllaTheAngel 

Komentarji

  1. Res je..potrebno jo je najti v vsaki situaciji, drugače izgubimo voljo in energijo..

    OdgovoriIzbriši
  2. Sanna, jaz jo moram prav z lupo zadnje čase iskati... ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni?  Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari... In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo; za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo;  za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega;  za družabno igro, ki jo i...

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju. Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupan...

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel