Preskoči na glavno vsebino

Dovolj velika doza motivacije za vsak dan


Že od nekdaj me je zanimalo, kako to, da so lahko nekateri ljudje tako motivirani za skoraj vse, kar počnejo v svojem življenju, drugi ljudje pa ne izstopajo iz svoje cone udobja in mirnosti, navajenosti na določen način življenja, si ne upajo tvegati in narediti stvari drugače. In vsi govorijo o tem, da je potrebno najti motivacijo vsak dan ali v vsakem dnevu ali v vsaki stvari. Doza motivacije mora biti zadostna vsak dan da traja,da nas motivira za tisti dan. 


Nekje sem prebrala, da če se nekaj dogaja v našem življenju na področju preživetja - smo sposobni prej ovrči vse in prestopiti vse meje, da preživimo. Tu bi lahko rekli, da dela naša motivacija več kot lahko. :) Torej najprej smo se sposobni čimbolj motivirati glede vsega, kar posega na področje našega preživetja - npr. da zaslužimo denar za prehrano za preživetje. 

Smilijan Mori pravi: "Vizija brez motivacije je le želja, motivacija brez akcije so samo sanje, vizija z motivakcijo lahko spreminja svet!" 


Motivacija res ne traja dolgo, zato si jo moramo vsak dan preskrbeti in to dovolj veliko dozo, da traja. Na si bodo to motivacijski članki, motivacijske knjige, mogoče samo vizija o boljšem jutrišnjem dnevu. Glavno je, da nas nekaj motivira. Tudi takrat, ko smo najbolj na dnu, ko mislimo, da se ne bomo izvlekli iz vsega, kar se nam je vsipalo na glavo, moramo najti način, da se motiviramo in mislimo pozitivno. 

Torej, gremo vsi po dnevno dozo motivacije! :) He he, kot da bi rekla, gremo vsi po dnevno dozo kave - oboje nas drži pokonci ves dan, če je dovolj velika količina. :) 

EllaTheAngel 

Komentarji

  1. Res je..potrebno jo je najti v vsaki situaciji, drugače izgubimo voljo in energijo..

    OdgovoriIzbriši
  2. Sanna, jaz jo moram prav z lupo zadnje čase iskati... ;)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…