Preskoči na glavno vsebino

Med poplavo blogov...

Moram priznati, da sem ena tistih, ki kar pogosto spremlja različne blogerke in blogerje. Vsak po svoje ima zanimiv in enkraten blog, za katerega se vsak trudi po svojih najboljših močeh, času, ki mu je na voljo pri ostalih obveznosti in seveda zanimanju. Rada spremljam kakšne kozmetične bloge, o zdravi prehrani in športu (čeprav sama nisem zaprisežena športnica, se pa poskušam prehranjevati zdravo), predvsem pa bloge, kjer se piše o vsakdanjih stvareh. Kjer se na nek način lahko najdeš tudi sam. 

Zadnje čase tako veliko bolj pogosto spremljam Peter Filec: Idiotizacija norca. S svojimi blogi me zna spodbuditi k mišljenju, včasih me pošteno nasmeji, vendar pa dodobra prinese svežino drugim blogerjem, saj s svojim zanimivimi blogi vzbudi zanimanje za nadalnje branje. Blog, ki je vsekakor vreden spremljanja in branja, saj njegovo drugačno mišljenje in zapisovanje le - tega pritegne pozornost v poplavi množičnih blogov. Peter je tudi pri meni prispeval nekoliko več motivacije, da se poskušam bolj posvetiti svojemu blogu, čeprav mi ob ostalih obveznosti ne ostane kaj dosti časa. 

Med blogi, ki jih rada prebiram, se vsekakor znajde tudi Arya: Somewhere I belong, ki se na zanimiv in poseben način dotakne tudi marsikaterega filmskega dogodka, filmov samih, potovanj... Spremljam jo že leta, a še vedno zna na svoj način pritegniti pozornost. 

Še en blog, ki je zadnje čase veliko manj posodobljen kot poprej je Pink_Diamond, s tem, da punco prav pogrešam s svojimi dogodivščinami, zdravimi recepti in drugimi blogi. Upam, da bo kmalu nazaj! 

Če sem že pripadnica ženskega spol in mi kozmetika ni niti najmanj tuja, se večkrat po zanimivosti obrnem tudi na Cherry Colors,  ki jo sicer prav tako kot Aryo, spremljam leta, pa še vedno me ne mine. 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…