Preskoči na glavno vsebino

Malo več spoštovanja?

Vse prevečkrat slišimo, da ljudje živijo pod stresom, da ne marajo svoje službe, sodelavcev, nadrejenih, imajo težave s strankami… in hkrati so vse te stvari povezane s stresom, z izgorelostjo, slabim razpoloženjem, slabšo koncentracijo, zmanjšanim veseljem do opravljanja dela, strahom in celo drugimi zdravstvenimi težavami. Pa je to v današnji, sodobni, družbi prav, da prihaja do tega? Kjer bi naj bili vsi več ali manj bolj osveščeni o tem, kaj se sme in kaj se ne sme, kaj je mobing na delovnem mestu, spoštovati ljudi, njihovo osebnost itd?

Pa je prav, da dovolimo oz. trpimo, če nas npr. sodelavci ali nadrejeni ali stranke zaničujejo, žalijo, izkoriščajo? Če nad nami več kot preveč ostro, očitno in vse bolj pogosto dvigujejo glas in nad teboj uveljavljajo avtoriteto.

Ne me razumet narobe, ne zagovarjam, da ne opravljaš svojega dela in zaradi tega trpi vse ostalo, če nisi npr. ti spoštljiv do ostalih itd. Gre predvsem za neupravičene »izpade« ljudi, s katerimi si povezan zaradi opravljanja svojega dela.

Nimate takih izkušenj ali jih imate? A tolerirate to?  Kako reagirate ali kako reagirati v takih primerih? Ali ste kaj poskušali storiti? Kaj? Kako? Na kakšen način?

Mislim, da si sodelavci, nadrejeni, stranke, ne bi smeli dovoliti, da nas žalijo, izkoriščajo, dvigujejo glas nad nami (mislim, da se lahko vse pove z normalno visokim tonom glasu) ali zahtevajo nemogoče stvari. Vsekakor tudi če je kaj storjeno narobe, ni potrebno nekoga nadirati in žaliti.

Če bi vsi imeli malo več spoštovanja do drugih, bi bil definitivno svet lepši in bolj prijazen.​

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel
6 komentarjev
Preberite več

Današnje razmišljanje...

Se pogosto zalotite, da razmišljate o prihodnosti? Kakšno prihodnost si predstavljate zase? Se razlikuje o željah po prihodnosti iz pred nekaj let nazaj? So cilji in želje drugačne? So drugačne prioritete? Imate sploh pričakovanja glede prihodnosti ali pa uživate vsak dan, pa ne mislite preveč na prihodnost?  Vir Zase lahko povem, da ogromno razmišljam glede prihodnosti. Kaj bo, kako bo, bo šlo? Kako se bo odvilo? Vem, da skrbi glede prihodnosti niso najboljše, vendar tu gre bolj za razmišljanje, neko pričakovanje prihodnosti.  Moje najlepše želje o prihodnosti segajo v čas desetletne punčke. Bilo je prvič, da sem videla morje. Krivec je bila šola, ker smo šli v šolo v naravi. Kljub zelo slabemu vremenu tistih pet dni sem se zaljubila. In ko sem prišla domov, sem si rekla, da bom nekoč živela na obali. Desetletna punčka in njene sanje.  Piran Sedaj sem definitivno prerasla tistih deset let, a nekatere sanje ostajajo iste. Obala je še vedno moja ljubezen, moja želja. ...
5 komentarjev
Preberite več

Razmišljanje o kilogramih

K temu razmišljanju me je vzpodbudilo današnje oblačenje. Vstaneš, izbereš obleko, ki jo boš oblekla in se oblečeš. In potem... opaziš spremembo. Spet. Hlače, ki so mi bile prej prav, so zdaj veliko prevelike. In še pas, ki si si ga že zmanjšala, je spet postal nekoliko prevelik. Hmmm... gremo na tehtnico... Spet 2 kilograma manj. Naj najprej na kratko opišem zakaj in kako je prišlo do tega. Pred dobrimi tremi meseci sem iz zdravstvenih razlogov  iz jedilnika črtala ves sladkor, razen agavin sirup občasno za kakšno slajšo kavico, zdaj pa ga skoraj nič več ne rabim. Črtala sem tudi vse stvari iz bele moke, bele testenine, bel riž... Posegala sem po rjavem rižu, pirini moki (sama si celo pečem kruh) in polnozrnatih testeninah. In kilogrami so kar šli dol. In dol. V zadnjih dobrih treh mesecih okrog 10 kg. Moram povedati, da mi ta prehrana ustreza in veliko bolje se počutim. Nekoč sem imela kakšen kilogram preveč - to je tisto, ko ti kaj "visi" čez rob hlač in si strašno n...
4 komentarji
Preberite več