Preskoči na glavno vsebino

Malo več spoštovanja?

Vse prevečkrat slišimo, da ljudje živijo pod stresom, da ne marajo svoje službe, sodelavcev, nadrejenih, imajo težave s strankami… in hkrati so vse te stvari povezane s stresom, z izgorelostjo, slabim razpoloženjem, slabšo koncentracijo, zmanjšanim veseljem do opravljanja dela, strahom in celo drugimi zdravstvenimi težavami. Pa je to v današnji, sodobni, družbi prav, da prihaja do tega? Kjer bi naj bili vsi več ali manj bolj osveščeni o tem, kaj se sme in kaj se ne sme, kaj je mobing na delovnem mestu, spoštovati ljudi, njihovo osebnost itd?

Pa je prav, da dovolimo oz. trpimo, če nas npr. sodelavci ali nadrejeni ali stranke zaničujejo, žalijo, izkoriščajo? Če nad nami več kot preveč ostro, očitno in vse bolj pogosto dvigujejo glas in nad teboj uveljavljajo avtoriteto.

Ne me razumet narobe, ne zagovarjam, da ne opravljaš svojega dela in zaradi tega trpi vse ostalo, če nisi npr. ti spoštljiv do ostalih itd. Gre predvsem za neupravičene »izpade« ljudi, s katerimi si povezan zaradi opravljanja svojega dela.

Nimate takih izkušenj ali jih imate? A tolerirate to?  Kako reagirate ali kako reagirati v takih primerih? Ali ste kaj poskušali storiti? Kaj? Kako? Na kakšen način?

Mislim, da si sodelavci, nadrejeni, stranke, ne bi smeli dovoliti, da nas žalijo, izkoriščajo, dvigujejo glas nad nami (mislim, da se lahko vse pove z normalno visokim tonom glasu) ali zahtevajo nemogoče stvari. Vsekakor tudi če je kaj storjeno narobe, ni potrebno nekoga nadirati in žaliti.

Če bi vsi imeli malo več spoštovanja do drugih, bi bil definitivno svet lepši in bolj prijazen.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Odnosi, komunikacija in še kaj - razmišljanje

Ravno danes sem med brskanjem po spletu našla več zgodb o tem, kako so ljudje razočarani nad odnosi med ljudmi, komunikacijo in nekaj vmes. Npr. ena zgodba je bila o tem, da sta se dve prijateljici zmenili, da bosta skupaj izpeljali neki poslovni projekt. Vse je bilo dogovorjeno in po nekem času si je prijateljica premislila, brez da bi o tem predhodno obvestila prvo. Seveda je bilo prisotno razočaranje, sploh pri prijateljskih odnosih, ko imaš občutek, da lahko nekomu pa res zaupaš… Včasih je bolje sodelovati z tretjo osebo, ki je morda še ne poznaš, ni tvoj prijatelj, imata pa skupni interes, da nekaj na poslovnem področju uspe. Morda se iz tega vidika lahko bolj zaneseš na tretjo osebo, kot pa na prijatelja. Po drugi strani pa – čisti računi – dobri prijatelji. Če si iskren v realnem življenju do prijatelja, ti iskrenost ne bo predstavljala ovire niti na poslovnem področju.
Sama verjamem in si to govorim, dopovedujem tudi takrat, ko se kaj podobnega glede iskrenosti in nezaupanja zg…

Kar te ne ubije, te okrepi

Tole zgodbo sem težko spravila na blog, gre za eno posebno zgodbo, ki ima v sebi toliko bolečine, preteklosti, toliko solza in bolečine. Od nervoze in razkrivanja te zgodbe imam malo lepljive prste in tudi dlani. Ni enostavno... toda tole moram deliti... Zaradi razumevanja. Da ne bi bilo več toliko sodb, stigme, čudnih pogledov in še bolj hudih, kot nož ostrih pripomb. Da ne bi bilo še več sodb in obsojanj. Da bo več srečnih in zdravih ljudi. Da bo več ljubezni na tem svetu, ki ne potrebuje nič drugega kot to - več ljubezni. 
Kako težko je nekomu, ki je nesprejet v družbi, ve samo tisti, ki je to kdaj tudi zares občutil. Še posebej hudo zna biti otroku, ki se počuti nesprejet, neljubljen, "poseben" in ne kot del nečesa. Kajti potem vse to odnese tudi kasneje v življenje. Pa četudi gre samo za šolski razred, učence iz šole, znance. Boli izobčenost, da nisi del nečesa, da so te izločili zaradi "posebnosti," da si sam in osamljen. 
Vsak, ki je kdaj čutil osamljenost …