Preskoči na glavno vsebino

Malo več spoštovanja?

Vse prevečkrat slišimo, da ljudje živijo pod stresom, da ne marajo svoje službe, sodelavcev, nadrejenih, imajo težave s strankami… in hkrati so vse te stvari povezane s stresom, z izgorelostjo, slabim razpoloženjem, slabšo koncentracijo, zmanjšanim veseljem do opravljanja dela, strahom in celo drugimi zdravstvenimi težavami. Pa je to v današnji, sodobni, družbi prav, da prihaja do tega? Kjer bi naj bili vsi več ali manj bolj osveščeni o tem, kaj se sme in kaj se ne sme, kaj je mobing na delovnem mestu, spoštovati ljudi, njihovo osebnost itd?

Pa je prav, da dovolimo oz. trpimo, če nas npr. sodelavci ali nadrejeni ali stranke zaničujejo, žalijo, izkoriščajo? Če nad nami več kot preveč ostro, očitno in vse bolj pogosto dvigujejo glas in nad teboj uveljavljajo avtoriteto.

Ne me razumet narobe, ne zagovarjam, da ne opravljaš svojega dela in zaradi tega trpi vse ostalo, če nisi npr. ti spoštljiv do ostalih itd. Gre predvsem za neupravičene »izpade« ljudi, s katerimi si povezan zaradi opravljanja svojega dela.

Nimate takih izkušenj ali jih imate? A tolerirate to?  Kako reagirate ali kako reagirati v takih primerih? Ali ste kaj poskušali storiti? Kaj? Kako? Na kakšen način?

Mislim, da si sodelavci, nadrejeni, stranke, ne bi smeli dovoliti, da nas žalijo, izkoriščajo, dvigujejo glas nad nami (mislim, da se lahko vse pove z normalno visokim tonom glasu) ali zahtevajo nemogoče stvari. Vsekakor tudi če je kaj storjeno narobe, ni potrebno nekoga nadirati in žaliti.

Če bi vsi imeli malo več spoštovanja do drugih, bi bil definitivno svet lepši in bolj prijazen.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…