Kadar se v življenju znajdemo v nekem dogodku, situaciji, ki ni takšna, kot bi jo pričakovali oz. želeli ali predstavljali se kaj hitro lahko znajdemo v občutku razočaranju. Kajti občutek razočaranja nad nečim ali neko osebo je dejansko to - pričakujemo npr. da bo neka oseba pripravljena za nas narediti nekaj, kar bi mi bili pripravljeni narediti zanjo. Ker pa tega ne naredi, se v nas pojavi občutek razočaranosti.
Drži tudi to, da nikogar na tem svetu ne moremo prisiliti v to, da nekaj naredi, česar dejansko noče. Še zase ne bo storil tisto, česar noče, kaj šele za koga drugega.
Morda gre za popoplnoma malenkostne zadeve kot so npr. da prijatelj stalno odlaga druženje z nami, ker "nima časa." Ima čas, vendar ima tudi svoje prioritete, ki jih postavalja pred mene. Zato tudi "nima časa" za druženje z mano, ker mu je npr. bolj pomembno, da večino časa preživi s partnerjem. Nekaj časa se potem še to nekako da kombinirati, vendar ko traja preveč časa, smo lahko samo še bolj in bolj razočarani nad takim ravnanjem.
Lahko pa gre za večje stvari, ki v še večji meri vplivajo na vaše življenje. Npr. partner od vas pričakuje, da storite nekaj zanj, česar pa on sam ni pripravljen storiti za vas. Lahko poskušate najti neko srednjo pot in "se najti na pol poti", vendar če partner tega ni pripravljen, ne velja nič. In spet razočaranje. Ker vsaka oseba zase ima neke prioritete, morda ne enake kot mi.
Razočaranje je zgolj to, da smo mi pripravljeni narediti nekaj za nekoga, ta oseba pa istega ni pripravljena storiti za nas.
Komentarji
Objavite komentar