World of EllaTheAngel

Prižgala sem dišečo svečko, skuhala vroč kapučino, usedla na kavč, zavila noge v odejo in pred sebe položila prenosni računalnik. Čas je za pisanje. Čas je, da svojo dušo zopet izlijem na tipkovnico in jo obelodanim na zaslonu. Nekoč se je reklo, da se izlije svojo dušo na papir, danes v teh tehnični dobi je tole kar malo smešno. Zadnje čase namreč vse bolj opažam, da mi ni do tako pogostega čekiranja družabnih omrežij. Predvsem Facebooka in Instagrama, saj se mi že dolgo časa dogaja, da dobim občutek, da je tole vse zlagano, da ljudje stalno objavljajo kako so super in fajn, kako jim gre dobro in so srečni, v glavnem, da jim je enkratno, čudovito in oh in sploh. Pa čeprav temu večkrat dejansko ni tako. Družabna omrežja velikokrat privedejo do depresivnih občutkov zaradi prikazanega »čudovitega življenja« drugih, ki v resnici večkrat ni tako zelo čudovito. Vse več je ljudi, ki  morda v soboto zvečer nimajo nikogar za druženje ter doma pred računalnikom spremljajo »dogajanj...

Zakaj varanje? Kaj sploh pomeni varanje? S čim opredeljujemo varanje? Kaj za koga pomeni zvestoba? Zakaj nekateri zvestobo enačijo z izrazom »copata?« Vzemimo za primer fanta, tam po 30. letu starosti in mu dajmo ime Andrej. Torej, Andrej ima vse, kar si lahko želi: dobro službo, službena potovanja, dober avto, partnerko, dom, otroka. A več kot očitno mu manjka nekaj, kar pogreša v vsem tem svojem življenju. Še vedno se namreč očitno spogleduje z drugimi ženskami in med njimi velja za »ženskarja.« V glavnem, se rad spogleduje, daje kakšna dvoumna povabila in izkoristi priložnosti za kakšne »neobvezne« poljube ali neobvezni seks, ko jih seveda lahko in se s tem strinja tudi nasprotna stran. Se je že zgodilo, da je za kakšno njegovo afero zvedela tudi njegova partnerka, ki je potem naredila celo »štalo,« potem pa se je vse umirilo in je bilo tako kot prej. In potem se sprašujem: Ali imata »svobodno razmerje?« Ali se njegova partnerka strinja s tem? Ali mu slepo zaupa, čeprav ve,...

Nazadnje, ko se nisem počutila najboljše, sem začela razmišljati, zakaj morda nisem najbolj srečna. Ali mi kaj manjka oz. še boljše vprašanje – kaj mi pravzaprav manjka? Zaradi česa sem pa nekoč bila vesela? Kaj je bilo tisto, kar me je navduševalo, v čem sem našla tiste drobcene trenutke sreče in veselja, da sem vedela in čutila, da je življenje lahko lepše? Potem sem začela razmišljati o svojih željah in pričakovanjih v svoji preteklosti, v svojem otroštvu in najstniškem življenju. Pa tudi nekoliko kasneje. Kaj sem takrat občudovala, kaj mi je bilo všeč, v čem se uživala in kako sem si zamišljala svojo prihodnost? Najdalj sega moj spomin v obdobje otroštva, ko sem si želela imeti svojo trgovinico. Kjer bi bil pristen stik z ljudmi, vedno nasmejana in pripravljena ustreči drugim. Oh ja, še zdaj se ob spominu na to nasmehnem. To je bila ena mojih največkrat ponovljenih iger. In potem so sledile sanje o plesu. Sprva so bile to sanje o plesnih tekmovanjih. Kjer bi požela mar...

Se ti je kdaj zgodilo, da si prišel/-a do bankomata, da bi dvignil/-a denar, da bi si šel/-la kupit hrano, pa ti je bankomat izpisal, da ti ne more izplačat denarja, ker je stanje na računu prenizko?  Če se ti to še ni zgodilo, si lahko oddahneš... Pa vendar to ne pomeni, da ta oseba živi na veliki nogi, si privošči vikend pakete ali kakšna druga razvajanja, da žura in denar porablja za kosila in večerje zunaj, kavice po lokalih ali.... Morda to preprosto pomeni, da kljub faksu, službi in plači je enostavno premalo, da bi lahko pokrila vse stroške, ki jih ima.  Predstavljaj si osebo, recimo ji Ana. Ves študij je pridno delala, da si je lahko plačala šolnino in faks. Potem je začela delati, diplomirala in dobila službo. Z minimalno plačo. Že nekaj let popolnoma skrbi sama zase. To pomeni, da mora plačati najemnino za stanovanje in stroške stanovanja.  Potem so še tukaj stroški, ki jim poznamo vsi - dodatno zavarovanje, mobitel. ,... Naša Ana ima tudi starejši avt...

Naslov tega bloga je v bistu del pesmi priljubljene in ene mojih najljubših pevk, Kelly Clarkson. Naslov komada je Dark side.  V prevodu pomeni, da se sprašujemo, če nas bo nekdo ljubil tudi z našo temno platjo.  Sprašujem se, če je takšna ljubezen še resnično možna. Pa naj gre za ljubezen v družini, med prijatelji ali med partnerji. Ali smo še sposobni ljubiti tudi vse temne plati, ki jih imajo ljudje? Ali so še drugi ljudje pripravljeni ljubiti vse naše temne plati, ki jih skrivamo pred drugimi ljudmi? Ali temu rečemo tista brezpogojna ljubezen? Včasih se resnično sprašujem, ali je to še možno, kajti dandanes zgleda, da ima vse prehitri tempo v življenju. Menjavanje partnerstev. Zapuščanje prijateljstev. Družinska nesoglasja. Kaj pa prijazen stisk roke, ko je nekomu hudo? Objem, ki ga potrebujemo, ko smo žalostni? Jokanje skupaj z nami? Veselje skupaj z nami? Ne glede na vse naše temne stari?  Preveč se danes poudarja "jaz, jaz in jaz sindrom". Da si samo sebi na...

Pozdravljen september! Prosim bodi dober do mene.... 

Med brskanjem po preteklosti, sem znova odkrila tale zapis:  Six billion people in the world. Six billion soul... and sometimes all you need is just one... Vedno znova, ko se mi v življenju dogajajo prelomnice, ko se dogajajo stvari, ki me bolijo, ki me spreminjajo,  se zatečem v pisanje. Pa naj bo to na blogu, pisanje zase ali kje drugje.  A morda res tako izlivam svojo dušo, svojo bolečino, svoje trpljenje in vsi, kar prinaša s seboj ranjeno srce? Vir Če na tak način dejansko svoji duši pomagam očistiti bolečino, trpljenje, je tako verjetno res prav. in tako naj bo...