Preskoči na glavno vsebino

Vse bo kul

Se ti je kdaj zgodilo, da si prišel/-a do bankomata, da bi dvignil/-a denar, da bi si šel/-la kupit hrano, pa ti je bankomat izpisal, da ti ne more izplačat denarja, ker je stanje na računu prenizko? 

Če se ti to še ni zgodilo, si lahko oddahneš... Pa vendar to ne pomeni, da ta oseba živi na veliki nogi, si privošči vikend pakete ali kakšna druga razvajanja, da žura in denar porablja za kosila in večerje zunaj, kavice po lokalih ali.... Morda to preprosto pomeni, da kljub faksu, službi in plači je enostavno premalo, da bi lahko pokrila vse stroške, ki jih ima. 

Predstavljaj si osebo, recimo ji Ana. Ves študij je pridno delala, da si je lahko plačala šolnino in faks. Potem je začela delati, diplomirala in dobila službo. Z minimalno plačo. Že nekaj let popolnoma skrbi sama zase. To pomeni, da mora plačati najemnino za stanovanje in stroške stanovanja.  Potem so še tukaj stroški, ki jim poznamo vsi - dodatno zavarovanje, mobitel. ,... Naša Ana ima tudi starejši avto, da se lahko vozi v službi, tako da tukaj moramo še mesečno odšteti za gorivo, recimo obročno odplačevanje zavarovanja za avto, gume, servis avta. Nujno zlo. Nekateri avtu pravijo luksuz, pa čeprav temu danes ni več tako. Potem pridejo še ostali izdatki, kot so izdatki za hrano. In potem upajmo, da pri minimalni plači ne pride vmes še kakšna neplanirana zadeva... ker potem nima denarja za hrano. In potem si želiš samo pomagati... če lahko. Če imaš... 

Vse bolj se mi zdi, da je v naši mali Sloveniji vse več takih ljudi... In vse bolj se finančno breme kaže v zadolženosti in slabem finančnem stanju. In med razmišljanjem o vseh teh stiskah, s katerimi se srečuje vse več ljudi... na radiu zaslišiš komad "Vse bo kul." Primerno? Obrišem solzo, se kislo nasmehnem in si poskušam vliti več upanja v boljši jutri. Ker vse bo kul... 


Komentarji

  1. oh ja poznam ta filing...

    tisto k se sodelavke pogovarjajo da so dale 200€ za ene gležnarje, ti pa si nisi kupu cote za več kot 20€ že zadnjih neki let! pa saj nima veze cena, ampak glup se ti zdi. ne gre za to da bi živel luksuzno, ampak da ne bi blo treba gledat tok na vse...lepo bi bilo živet, ne samo preživet!

    in avto je res luksuz. da o dveh avtih sploh ne govorim(ki jih veliko veliko ljudi ima pa se jim zdi čist običajno?!)

    ampak ja bolše bo! mormo verjet v to in iskat naprej nove priložnosti...

    OdgovoriIzbriši
  2. Arya, hvala za pozitivo, ki jo deliš z mano. In hvala, ker me spremljaš. :)

    Zadela si bistvo, da ne životariš, ampak da vsaj živiš...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pozitivne misli

EllaTheAngel

Izbira je naša: pozitivne in negativne afirmacije v našem življenju

Vsak sprehod po mestni knjižnici nam ponuja ogromno vrst knjig. Pa naj gre za ljubezenske romane, krajše novele, obvezno šolsko čtivo za domače branje, otroške lahkotne pravljice za lahko noč, leksikoni in enciklopedije, knjige o kuhi in telovadbi, pa knjige za osebno rast,... Ena najboljših pisateljic v zadnjem času je zame lahko rečem, da kar “vsemogočna” Louise L. Hay, ki zna tako pozitivno in razločno, povsem toplo vsakdanje, približati nekatere stvari svojim bralcem, da te kar potegne v branje njenih knjig. Ob vsem tem, pa imaš tako pozitivne občutke, napolni te z energijo in počutiš se enostavno dobro. Zamisliš se nad svojim življenjem, nad svojimi odločitvami, nad svojimi mislimi. Vir
Louise L. Hay je svetovna znana pisateljica in še mnogo več, ki pravi, da je afrimacija pravzaprav vse, kar izrećemo ali mislimo. In ker smo bili tekom življenja mnogokrat “priučeni” k negativnemu razmišljanju, gre večkrat za povsem negativne afirmacije oz. misli, kar pa posledično povzroča tudi ne…

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? 
Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari...
In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo;za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo igramo z družino in…