Preskoči na glavno vsebino

Objave

Še znamo biti hvaležni?

Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni?  Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari... In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse:  za dom, kjer lahko bivamo, se družimo; za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo;  za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega;  za družabno igro, ki jo i...

Biti sam svoj prijatelj

Danes je včasih težko najti prijatelja, na katerega bi se lahko zanesel. Pravzaprav včasih ni človeka, ki si ne bi rekel, da se lahko zanese samo in le še na sebe. Imeti prave prijatelje je resnično fantastično, vendar pa kljub vsemu moramo biti sami sebi najboljši prijatelj. Pomembno je, da znamo uživati sami s seboj, se spoštovati in biti srečni. Potem lahko vse te občutke delimo tudi z drugimi.  In kako lahko pravzaprav postanemo sami svoj najboljši prijatelj?  Pohvalite sami sebe. Karkoli naredite, se pohvalite in uživajte v tem. Ne čakajte na pohvale drugih.  Sprejmite se. Pravi prijatelji vas sprejmejo, vas ne kritizirajo, ne kaznujejo, ne obsojajo, ne zaničujejo, ne govorijo grdo o vas. Prav tako vas podpirajo. Tako ravnajte tudi sami s sabo. V mislih moramo vedno imeti, da nihče ni popoln in vsi delamo napake. Da se sprejmete takšne kot ste, je najboljše kar lahko naredite zase.  Vzemite si čas zase in se spoznajte. Ugotovite, kaj imate...

Misliti pozitivno... ampak kako?

Svetovni splet, televizija, revije, knjige, predavanja... tisoč možnosti, tisoč priložnosti - prav vsi nas z vseh strani bombardirajo, da moramo v življenju misliti pozitivno, ostati optimisti, uživati življenje. Oh, bere se res tako preprosto, ampak - a je res tako preprosto? V bistvu, kako misliti pozitivno, npr. posebej v kakšnih težkih časih, ko se nam podira svet, ko razmišljamo tisoč in eno stvar, morda pa samo eno - kako preživeti? Moram priznati, da se sama zadnje čase veliko ukvarjam s tem. Berem knjige o osebni rasti. Udeležujem in predvsem spremljam predavanja, na katerih bi lahko dobila kakšne informacije, ki bi mi tudi koristile. Spremljam razne youtube portale in videje, ki se dotikajo omenjene tematike. In še bi lahko naštevala.  Včasih sem rada povedala "pameten" odgovor, ko sem bila slabe volje, depresivna, ko mi je šlo vse narobe, pa sem dobila preprost nasvet od koga: misli pozitivno. In moj odgovor je bil: "Lahko tebi to povedati in pametovat...

Draga ženska...

"Draga ženska... Včasih boš za spečega moškega “preveč.” Preveč inteligentna, preveč lepa, preveč močna, preveč srčna, preveč topla in preveč intuitivna. Vedno bo našel nekaj, kar mu ne bo všeč, saj bo za njega to, kar ti si, preveč. In to bo pri njemu povzročalo, da se ne bo počutil dovolj moškega in bo želel tudi v tebi vzbujati občutek manjvrednosti, da boš zaradi njega postajala manj ženska. Skušal bo nad teboj zopet zavladati. Največja napaka, ki jo takrat lahko narediš, je, da boš snela dragulje svoje krone samo zaradi tega, da bi te moški lažje prenašal naokrog. In če se to zgodi, takrat vedi, da ti ne potrebuješ manjše krone, ampak moškega, ki je močnejši. Močan in prebujen moški bo ob tebi in tvoji karizmi zatrepetal. Morda se mu bodo zašibila kolena pot težo tvoje gracioznosti in ženstvenosti, vendar bo zaradi tega, kar čuti do tebe, sebe vsak dan še bolj gradil in postavljal in bo svoje srce odpiral še bolj na široko. Pravi moški bo ...

Obljubljam...

Tako bom močna, da nič ne bo zamajalo mojega notranjega miru.  Z vsakim človekom, ki ga bom srečala, bom govorila o zdravju, sreči in blaginji.  Vsem prijateljem bom vzbudila občutek, da je v njih nekaj dobrega.  Pri vsaki stvari bom pozorna na svetlo plat in bom poskrbela, da se bo optimizem tudi udejanjil.  Razmišljala bom le o najboljšem, trudila se bom le za najboljše in pričakovala le najboljše.  Nad tujim uspehom se bom navduševala v enaki meri kot nad lastnim.  Povabila bom napake iz preteklosti in si prizadevala za večje dosežke v prihodnosti.  Ves čas bom imela vesel izraz na obrazu in se nasmehnila vsakemu živemu bitju, ki ga bom srečala.  Temu, da bi postala boljša, bom posvetila toliko časa, da mi ga ne bo ostalo za grajanje drugih.  Tako uspešna bom, da me ne bo skrbelo, tako plemenita, da se ne bom jezila, tako močna,  da se ne bom bala, in tako srečna, da ne bom dopustila, da bi vzniknile težave. ...

Moji kratki zapiski o predavanju Sanele Banović

Če niste slučajno gledali celega predavanja Sanele Banović, ki sem ga objavila v prejšnjem blogu , vam na kratko ponujam v branje svoje zapiske. To ni njeno predavanje, to so samo moji kratki zapiski, kot sem njeno predavanje razumela jaz.  vsak človek rabi psihoterapevta, da "balancira" svoje skrbi, misli pomembno je biti srečen zdaj, ta trenutek in ne "ko bom dosegel to, ko bom naredil to,.." "skrbite" za to, kako nekoga razveseliti, osrečiti; razmišljajte o tem, kako pripravite palačinke za ljubljene ljudi, ob koncu dneva zmasirate noge svojemu partnerju, ...  če nekaj želimo, potem lahko to tudi storimo moramo poslušati sami sebe, kaj mi dejansko želimo ko nekaj osvojimo, se nehamo truditi - pa vendar se moramo dejansko truditi še naprej ne postavljajte služb in vsega ostalega pred družino, partnerje, prijatelje. Službe pridejo in gredo, pravi ljudje ostajajo s tabo skozi vse to.  ljudje se pogosto vprašajo "zakaj so ljudje takšni z me...

Objem, dotik, poljub - Sanela Banović

V življenju ni naključij - verjamem, da se vse zgodi z razlogom. In da na neke stvari ne "naletimo" kar tako, ampak z nekim razlogom. Verjamem, da včasih takoj ne vidimo oz. ne razvozlamo razloga, zakaj se nekaj dogaja, zakaj se nekaj zgodi, verjamem pa, da se s časom vsak razlog razkrije v vsem svojem sijaju.  Tako sem "naletela" na odličen govor zdravnice Sanele Banović, ki ga je vredno poslušati. In ker sem prepričana, da ste tudi vi na ta blog "naleteli" z razlogom, toplo priporočam in polagam na srce, da ga poslušate:  In še drugi posnetek predavanja, ki ga najdete tukaj:  Link