Ko smo bili majhni, so nas starši učili, da moramo za vse, kar dobimo, reči: "Hvala." Ne spomnim pa se, da bi nas učili dejansko biti hvaležni za podarjene reči. Rekel si "hvala" in bil srečen s čokolado, liziko, keksi... Ampak, ali smo to jemali zgolj za nekaj samoumevnega ali pa smo bili za prejeto resnično hvaležni? Potem, ko smo odrasli, je po moje vse ostalo enako. S tem, da morda nekateri še "hvala" ne znajo več reči, ali pa morda pozabijo... Vse dokler se ne zgodi nekaj "prelomnega" v našem življenju, nekaj kar nas spremeni, ali pa sami dojamemo, da ničesar v življenju ne gre jemati za samoumevno in da smo lahko v življenju hvaležni za toliko stvari... In naenkrat se nam zdi, da smo lahko hvaležni za vse: za dom, kjer lahko bivamo, se družimo; za posteljo, kjer lahko zaspimo po napornem dnevu in si spočijemo; za elektriko, da lahko gledamo priljubljeno nadaljevanko, oddajo ali zvemo kaj novega; za družabno igro, ki jo i...
*** Life doesn't get easier, you just get stronger! ***
Tudi tebi srečno, zdravo, uspešno leto 2015. Naj bo čim več lepih trenutkov, iskrenih nasmeškov, dobrih prijateljev, okusne hrane, sladkih poljubov, prijetnih presenečenj, dobre kavice, super izletov, dolgih pogovor, toplih objemov in še in še ;) da boš srečna v vsakem dnevu.
OdgovoriIzbrišiHvala ti! Vse to in še več tudi tebi! :)
Izbriši