Preskoči na glavno vsebino

Angelček Casper

Tisti, ki me nekoliko bolje poznate, že veste, da se je pred dobrim letom in pol zgodila pri meni ena zanimiva prelomnica. V moje življenje je stopilo bitjece, ki si je zaslužilo ogromno ljubezni in pozornosti, ki jo je to bitjece potrebovalo in ti s hvaležnostjo vračalo nasmeh na obraz. Posvojili smo pritlikavega ruskega hrčka. Zaradi barve in navihanosti je postal Casper (kot duhec Casper iz risanke).



Bil je resno pravi mali cartek, živahen, priden, prijazen in neverjetno simpatičen. Naj je bil še tako slab in trd dan, vedno me je na nek način potolažil, nasmejal - pravzaprav ne znam tega opisati. Bil je res bitjece, ki ti je narisalo nasmeh obraz, pa naj je bilo še tako hudo.



Pred mesecem dni... pa je zaspal. In moje srce se je zlomilo...



Za tolažbo si pravim, da upam, da smo mu res polepšali življenje, trudili smo se res po najboljših močeh. In tam kjer je... mu bo še naprej lepo. Od tam zgoraj pazi name še en angelček več.... Casper, pogrešam te!


EllaTheAngel
Oznake:

Komentarji

  1. Kiki12. november 2011 ob 21:15

    Ooo, ne. :( Moje sožalje. res je hudo ko umre živalica, ki je kot član družine. Te čisto razumem, meni je tudi pred leti umrl hrček. Naj te tolaži misel, da je imel Casper najboljše skrbnike na svetu in da je pri tebi preživel čudovite trenutke. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ela12. november 2011 ob 21:17

    Moj mi vedno pravi, da naj mislim raje na to, da smo mu polepšali to njegovo kratko življenje, ki ga je imel na voljo, saj bi v primeru, da ga ne bi posvojili (in če bi seveda zrasel), verjetno zavrgli v trgovini. In res smo se vsi trudili, da je imel nebesa na zemlji. Hvala!

    OdgovoriIzbriši
  3. Monika14. november 2011 ob 00:34

    Joj sožalje. :(
    Res je bil pravi mali srček. :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Ela14. november 2011 ob 07:53

    Jagodka... res je bil. :(

    OdgovoriIzbriši
  5. Nataly20. november 2011 ob 15:17

    ojoj:(....moje sožalje
    Naj počiva v miru**

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Spet en majhen šoping tajm

Včeraj sem bila spet na enem manjšem šopingu v drogeriji. Prav fajn se je sprehajati med vsemi tistimi policami, gledati kaj je novega in zanimivega, kaj je lepega in privlačnega in mogoče tudi, kaj me niti v sanjah ne bi pritegnilo. Včasih je pravi balzam za dušo že samo en sprehod skozi police, čeprav ničesar ne kupiš.... Hja, no ja, pravzaprav skoraj vedno nekaj kupim... Pa saj je samo za dušo. ;)  Moj zadnji nakup je bil majhen in sicer:  V nakupovalni košarici se je znašlo tole:  * vatirane blazinice * jojobino olje * koprivin šampon  * Catrice četvorček senčk 040 - Never let me go! * Catrice lak 490 - Iron Mermaiden (že dolgo oboževan lak).  kaj pa je bil vaš zadnji nakup?  ElleTheAngel
6 komentarjev
Preberite več

Današnje razmišljanje...

Se pogosto zalotite, da razmišljate o prihodnosti? Kakšno prihodnost si predstavljate zase? Se razlikuje o željah po prihodnosti iz pred nekaj let nazaj? So cilji in želje drugačne? So drugačne prioritete? Imate sploh pričakovanja glede prihodnosti ali pa uživate vsak dan, pa ne mislite preveč na prihodnost?  Vir Zase lahko povem, da ogromno razmišljam glede prihodnosti. Kaj bo, kako bo, bo šlo? Kako se bo odvilo? Vem, da skrbi glede prihodnosti niso najboljše, vendar tu gre bolj za razmišljanje, neko pričakovanje prihodnosti.  Moje najlepše želje o prihodnosti segajo v čas desetletne punčke. Bilo je prvič, da sem videla morje. Krivec je bila šola, ker smo šli v šolo v naravi. Kljub zelo slabemu vremenu tistih pet dni sem se zaljubila. In ko sem prišla domov, sem si rekla, da bom nekoč živela na obali. Desetletna punčka in njene sanje.  Piran Sedaj sem definitivno prerasla tistih deset let, a nekatere sanje ostajajo iste. Obala je še vedno moja ljubezen, moja želja. ...
5 komentarjev
Preberite več

Razmišljanje o kilogramih

K temu razmišljanju me je vzpodbudilo današnje oblačenje. Vstaneš, izbereš obleko, ki jo boš oblekla in se oblečeš. In potem... opaziš spremembo. Spet. Hlače, ki so mi bile prej prav, so zdaj veliko prevelike. In še pas, ki si si ga že zmanjšala, je spet postal nekoliko prevelik. Hmmm... gremo na tehtnico... Spet 2 kilograma manj. Naj najprej na kratko opišem zakaj in kako je prišlo do tega. Pred dobrimi tremi meseci sem iz zdravstvenih razlogov  iz jedilnika črtala ves sladkor, razen agavin sirup občasno za kakšno slajšo kavico, zdaj pa ga skoraj nič več ne rabim. Črtala sem tudi vse stvari iz bele moke, bele testenine, bel riž... Posegala sem po rjavem rižu, pirini moki (sama si celo pečem kruh) in polnozrnatih testeninah. In kilogrami so kar šli dol. In dol. V zadnjih dobrih treh mesecih okrog 10 kg. Moram povedati, da mi ta prehrana ustreza in veliko bolje se počutim. Nekoč sem imela kakšen kilogram preveč - to je tisto, ko ti kaj "visi" čez rob hlač in si strašno n...
4 komentarji
Preberite več